|
Psalm 69 (68)
Klic iz velike stiske
69
1 Zborovodju, po napevu Lilije. Davidov psalm.
2 Reši me, o Bog,
kajti voda mi sega že do grla.
3 Pogreznil sem se globoko v blato
in ni trdnih tal;
prišel sem v globine vode,
odplavlja me vrtinec.
4 Utrudil sem se z vpitjem,
moje grlo je hripavo;
oči mi pešajo,
ko svojega Boga pričakujem.
5 Več jih je kakor las na moji glavi,
ki me sovražijo brez vzroka;
močni so tisti, ki me hočejo utišati,
moji lažnivi sovražniki;
česar nisem naropal,
naj bi zdaj vračal.
6 O Bog, ti poznaš mojo nespamet,
moje krivde ti niso prikrite.
7 Naj ne bodo osramočeni zaradi mene, kateri upajo vate,
o Gospod, Bog nad vojskami;
naj ne bodo zasramovani zaradi mene, kateri te iščejo,
o Izraelov Bog.
8 Zakaj zaradi tebe prenašam sramotenje,
obraz mi pokriva zasramovanje.
9 Tujec sem postal svojim bratom,
neznanec sinovom svoje matere.
10 Zakaj gorečnost za tvojo hišo me použiva,
sramotenja tvojih sramotilcev so padla name.
11 Če sem v postu izjokal svojo dušo,
mi je bilo v sramotenje.
12 Če sem si za obleko nadel raševino,
sem pri njih prišel v pregovor.
13 O meni govoričijo tisti, ki sedijo ob vratih,
pobrenkavajo si tisti, ki pijejo opojno pijačo.
14 Jaz pa svojo molitev naslavljam nate, o Gospod,
v času dobrohotnosti, o Bog.
V obilju svoje dobrote me usliši,
v zvestobi svoje rešitve!
15 Reši me iz blata, da se ne pogreznem,
naj se rešim svojih sovražnikov
in iz globočin vodovja!
16 Naj me ne odplavi tok vode,
naj me ne pogoltne globina,
naj vodnjak ne zapre svojega žrela nad mano!
17 Usliši me, Gospod, zakaj tvoja dobrota je obilna,
po svojem velikem usmiljenju se obrni k meni!
18 Ne skrivaj svojega obličja pred svojim služabnikom,
zakaj tesno mi je, hitro me usliši!
19 Približaj se moji duši, odkupi jo,
zaradi mojih sovražnikov me reši!
20 Ti poznaš mojo nečast, sramoto in zasramovanje,
pred teboj so vsi moji nasprotniki.
21 Sramotenje mi je strlo srce, da sem neozdravljiv;  Hebr. nejasno.
pričakoval sem sočutja, a ga ni bilo,
tolažnikov, a jih nisem našel.
22 V hrano so mi dali strupa,
za mojo žejo so me napajali s kisom.
23 Njihova miza naj postane pred njimi zanka,
ko so v miru, naj postane past.
24 Naj jim otemnijo oči, da ne bodo videli,
daj, da jim bodo ledja vedno majava.
25 Izlij nanje svojo togoto,
tvoja srdita jeza naj jih zajame.
26 Njihov tabor naj postane pustinja,
v njihovih šotorih naj nihče ne prebiva.
27 Zakaj tistega, ki si ga ti udaril, preganjajo,
pripovedujejo si o ranah tvojih prebodenih. Gr., lat. in pridali so k bolečini mojih ran.
28 Nalagaj jim krivdo na krivdo
in naj ne bodo deležni tvoje pravičnosti.
29 Naj bodo izbrisani iz knjige življenja,
naj ne bodo zapisani med pravične.
30 Jaz pa sem nesrečen in prenašam bolečine,
tvoja pomoč, o Bog, naj me povzdigne.
31 Hvalil bom Božje ime s pesmijo,
poveličeval ga bom z zahvalo.
32 Gospodu to bolj ugaja kakor vol,
bik z rogovi in parklji.
33 Ponižni vidijo, veselijo se;
vi, ki iščete Boga, naj oživi vaše srce.
34 Zakaj Gospod posluša uboge,
svojih jetnikov ne zaničuje.
35 Naj ga hvalijo nebesa in zemlja,
morja in vse, kar se v njih giblje.
36 Zakaj Bog bo rešil Sion
in pozidal mesta Judove dežele,
da bodo prebivali tam in jo podedovali.
37 Zarod njegovih služabnikov jo bo podedoval,
kateri njegovo ime ljubijo, bodo v njej prebivali.
|
