|
Psalm 89 (88)
Hvalnica in prošnja zvestemu Bogu
89
1 Pouk Ezráhovca Etána.
2 Gospodove dobrote bom opeval na veke,
rodu za rodom bom s svojimi usti oznanjal tvojo zvestobo.
3 Zakaj pravim: »Na veke se gradi dobrota,
nebesa, v njih si utrdil svojo zvestobo.«
4 Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem,
prisegel sem Davidu, svojemu služabniku:
5 »Tvoj zarod bom ustanovil za vedno,
za vse rodove bom postavil tvoj prestol.« Sela.
6 Nebesa se ti zahvaljujejo za tvoj čudež, o Gospod,
za tvojo zvestobo v zboru svetih.
7 Zakaj kdo na oblaku se lahko primerja z Gospodom,
je podoben Gospodu med Božjimi sinovi?  Tj. verjetno duhovnimi bitji, člani nebeškega zbora.
8 Bog je močno spoštovan v krogu svetih,
strašen nad vsemi, ki ga obdajajo.
9 Gospod, Bog nad vojskami, kdo je kakor ti?
Mogočen si, Gospod, in tvoja zvestoba te obdaja.
10 Ti gospoduješ nad objestnostjo morja,
ko se vzdigujejo njegovi valovi, jih pomirjaš.
11 Ti si pogazil Rahaba Tj. morsko pošast (včasih prispodoba Egipta). kakor prebodenega,
s svojim močnim laktom si razkropil svoje sovražnike.
12 Tvoja so nebesa, tvoja je tudi zemlja,
zemeljski krog in kar ga napolnjuje, ti si jih ustanovil.
13 Sever in jug, ti si ju ustvaril;
Tabor in Hermon vriskata nad tvojim imenom.
14 Tvoj je laket junaške sile,
močna je tvoja roka, tvoja desnica se dviga.
15 Pravičnost in pravica sta temelj tvojega prestola,
dobrota in zvestoba gresta pred tabo.
16 Blagor ljudstvu, ki pozna veselo vzklikanje,
Gospod, v svetlobi tvojega obličja bodo hodili.
17 Ves dan se bodo radovali nad tvojim imenom,
povišani bodo zaradi tvoje pravičnosti.
18 Zakaj ti si čast njihove moči,
s svojo dobrohotnostjo nam dvigaš rog.
19 Zakaj Gospodu pripada naš ščit,
Svetemu Izraelovemu naš kralj.
20 Tedaj si govoril v videnju
svojim zvestim in si rekel:
Pomoč sem naklonil junaku,
iz ljudstva sem povzdignil izvoljenca.
21 Našel sem Davida, svojega služabnika,
s svojim svetim oljem sem ga mazilil,
22 da bi bila moja roka trdna z njim,
da bi ga krepil tudi moj laket.
23 Sovražnik ga ne bo varal,
sin izprijenosti ga ne bo poniževal.
24 Pred njim bom razbil njegove nasprotnike,
njegove sovražnike bom potolkel.
25 Moja zvestoba in dobrota bosta z njim,
v mojem imenu se bo dvigal njegov rog.
26 Na morje bom položil njegovo roko,
na veletoke njegovo desnico.
27 On me bo klical: »Moj oče si ti,
moj Bog, skala moje rešitve.«
28 Jaz ga bom postavil tudi za prvorojenca,
za najvišjega kraljem zemlje.
29 Na veke mu bom ohranjal svojo dobroto,
moja zaveza mu bo ostala zvesta.
30 Za vedno bom postavil njegovo potomstvo,
njegov prestol kakor dneve nebes.
31 Če bodo njegovi sinovi zapustili mojo postavo
in ne bodo hodili po mojem pravu,
32 če bodo prelomili moje zakone
in se mojih zapovedi ne bodo držali,
33 bom s palico kaznoval njihovo hudodelstvo,
njihovo krivdo z udarci.
34 Toda svoje dobrote ne bom odtegnil od njega,
ne bom ga zatajil v svoji zvestobi.
35 Ne bom prelomil svoje zaveze,
izjav svojih ust ne bom spreminjal.
36 Enkrat sem prisegel pri svoji svetosti,
Davida zares ne bom varal.
37 Njegov zarod bo ostal na veke,
njegov prestol bo kakor sonce pred mano,
38 kakor je luna, trdna na veke,
zvesta priča na nebu. Sela.
39 Ti pa si ga odklonil in zavrgel,
razsrdil si se nad svojim maziljencem.
40 Opustil si zavezo s svojim služabnikom,
do tal si onečastil njegov diadem.
41 Predrl si vse njegove zidove,
njegove utrdbe spremenil v razvaline.
42 Vsi, ki hodijo po poti, ga plenijo,
postal je v sramotenje svojim sosedom.
43 Vzdignil si desnico njegovih nasprotnikov,
razveselil si vse njegove sovražnike.
44 Obrnil si tudi ostrino njegovega meča,
nisi ga podpiral v vojni.
45 Naredil si konec njegovemu sijaju,
na tla si zagnal njegov prestol.
46 Skrajšal si dneve njegove mladosti,
nanj si razgrnil sramoto. Sela.
47 Doklej, Gospod? Se boš skril za vedno?
Bo gorela kakor ogenj tvoja srditost?
48 Spomni se, kako kratko je moje življenje, Db. Spomni se, kaj je življenjska doba.
za kakšno puhlico si ustvaril vse človeške sinove.
49 Kdo je mož, ki živi in ne vidi smrti,
ki otme svojo dušo iz oblasti podzemlja? Sela.
50 Kje so tvoje prejšnje dobrote, o Gospod?
Prisegel si jih Davidu v svoji zvestobi.
51 Spomni se, Gospod, na sramotenje svojih služabnikov,
v svojih prsih nosim vse te mnoge narode;
52 ti sramotijo kot tvoji sovražniki, o Gospod,
ti sramotijo stopinje tvojega maziljenca.
53 Slavljen bodi Gospod na veke: Amen, amen.
|
