Pismo Hebrejcem
Bog je spregovoril po svojem Sinu
1
1 Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih,
2 v teh dneh poslednjega časa pa nam je spregovoril po Sinu. Njega je postavil za dediča vsega in po njem je tudi ustvaril svetove.
3 On je odsvit njegovega veličastva in odtis njegovega obstoja, Ali osebe ali narave ali bistva. z besedo svoje moči Ali s svojo mogočno besedo. nosi vse. Potem ko je uresničil očiščenje od grehov, je v nebesih sédel na desno veličastja.
4 Postal je toliko višji od angelov, kolikor odličnejše ime od njihovega je dobil. Db. podedoval.
Sin je vzvišen nad angeli
5 Kateremu izmed angelov je namreč kdaj rekel:
Ti si moj sin,
danes sem te rodil?
In spet:
Jaz mu bom oče
in on mi bo sin.
6 Ko vpelje prvorojenca v svet, spet pravi:
Pred njim naj se priklonijo vsi Božji angeli.
7 Glede angelov pravi:
Tisti, ki vetrove dela za svoje angele,
za svoje služabnike plamene ognja, Db. Tisti, ki svoje angele dela za duhove (ali vetrove) in svoje služabnike za plamene ognja.
8 o Sinu pa:
Tvoj prestol, o Bog, traja na vekov veke,
žezlo pravičnosti je žezlo tvojega Različica njegovega. kraljestva.
9 Ljubil si pravičnost in sovražil nepostavnost,
zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil
z oljem veselja bolj kakor tvoje vrstnike.
10 In:
Ti, Gospod, si v začetku utemeljil zemljo
in nebesa so delo tvojih rok.
11 Ona dva bosta prešla, ti pa ostaneš.
Vsa se bosta postarala kakor obleka,
12 kakor ogrinjalo ju boš zvil,
kakor plašč – in se bosta spremenila.
Ti pa si isti
in tvoja leta ne bodo minila.
13 Kateremu izmed angelov je kdaj rekel:
Sédi na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog?
14 Mar niso vsi ti le duhovi, ki opravljajo službo in so poslani, da strežejo zaradi tistih, ki bodo dediči odrešenja?
|