Jezus in Nikodém
3
1 Med farizeji pa je bil človek, ki mu je bilo ime Nikodém; bil je prvak med Judi. Ali voditelj Judov, judovski oblastnik.
2 Ponoči je prišel k Jezusu Db. njemu. in mu rekel: »Rabi, Tj. ‘moj gospod’, ‘moj učitelj’. vemo, da si prišel od Boga kot učitelj; kajti nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, če ni Bog z njim.«
3 Jezus je odgovoril in mu rekel: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, od zgoraj ali znova. ne more videti Božjega kraljestva.«
4 Nikodém mu je dejal: »Kako se more človek roditi, če je star? Mar more drugič v telo svoje matere in se roditi?«
5 Jezus mu je odgovoril: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo.
6 Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh.
7 Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se roditi od zgoraj. od zgoraj ali znova.
8 Veter Besedna igra; gr. beseda pomeni tako veter kot Duh (ali duh). veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.«
9 Nikodém je odgovoril in mu rekel: »Kako se more to zgoditi?«
10 Jezus mu je odvrnil: »Ti si učitelj v Izraelu in tega ne veš?
11 Resnično, resnično, povem ti: Govorimo o tem, kar vemo, in pričujemo o tem, kar smo videli, toda našega pričevanja ne sprejemate.
12 Če ne verjamete, kar sem vam govoril o zemeljskih stvareh, kako boste verjeli, če vam bom govoril o nebeških?
13 Nihče ni šel v nebesa, razen tistega, ki je prišel iz nebes, Sina človekovega. Nekateri rkp. dodajajo ki je v nebesih.
14 In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov,
15 da bi vsak, ki veruje, imel v njem Ali vsak, ki vanj veruje, imel. večno življenje.
16 Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.
17 Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.
18 Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.
19 Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna.
20 Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela. Nekateri rkp. dodajajo da so slaba.
21 Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se razkrije, da so njegova dela narejena v Bogu.« Nekateri razlagalci menijo, da se Jezusove besede končajo že na koncu v. 12 ali v. 15.
Jezus in Janez Krstnik
22 Potem je šel Jezus s svojimi učenci na judejsko podeželje, se tam zadrževal z njimi in krščeval.
23 Tudi Janez je krščeval v Enónu blizu Salíma, ker je bilo tam veliko voda. Ljudje so prihajali in se dajali krstiti.
24 Janeza namreč še niso vrgli v ječo.
25 Med Janezovimi učenci in nekim Judom nekim Judom različica Judi. pa je nastalo razpravljanje glede očiščevanja.
26 Šli so torej k Janezu in mu rekli: »Rabi, Tj. ‘moj gospod’, ‘moj učitelj’. glej, tisti, ki je bil pri tebi onkraj Jordana in o katerem si pričeval, krščuje in vsi hodijo k njemu.«
27 Janez pa je odgovoril in rekel: »Človek si ne more ničesar prisvojiti, če mu ni dano iz nebes.
28 Vi sami ste priče, da sem rekel: ›Jaz nisem Mesija, Ali Kristus. temveč sem poslan pred njim.‹
29 Kdor ima nevesto, je ženin. Ženinov prijatelj pa, ki stoji in ga posluša, se srčno veseli zaradi ženinovega glasu. To moje veselje je torej zdaj dopolnjeno.
30 On mora rasti, jaz pa se manjšati.«
Jezus prihaja iz nebes
31 »Kdor prihaja od zgoraj, je nad vsem; kdor pa je z zemlje, je zemeljski in govori zemeljsko. Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem, je nad vsem: manjka v nekaterih rkp.
32 in pričuje o tem, kar je videl in slišal, vendar nihče ne sprejema njegovega pričevanja.
33 Kdor pa je sprejel njegovo pričevanje, je s pečatom potrdil, da je Bog resničen.
34 Kogar je namreč poslal Bog, govori Božje besede, kajti on ne daje Duha na mero.
35 Oče ljubi Sina in mu je vse dal v roko.
36 Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa ne veruje v Sina, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim Božja jeza.« Nekateri razlagalci menijo, da se besede Janeza Krstnika končajo že na koncu v. 30.
|