1 In zgodi se, ko je na nekem kraju molil, da mu reče, ko je nehal, eden učencev njegovih: Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil učence svoje. 2 On pa jim reče: Kadar molite, recite:

5 In reče jim: Kdo izmed vas ima prijatelja, in pojde k njemu opolnoči in mu poreče: Prijatelj, posodi mi tri hlebe, 6 ker je prijatelj moj prišel s pota k meni, pa mu nimam kaj postaviti. 7 Oni pa bi odznotraj odgovoril in rekel: Ne bodi mi nadležen: duri so že zaprte in otroci moji so z menoj v postelji; ne morem vstati in ti dati. 8 Pravim vam, čeprav ne vstane, da bi mu dal zato, ker mu je prijatelj, vstane vsaj zaradi nadležnega moledovanja njegovega in mu da, kolikor potrebuje. 9 In jaz vam pravim: Prosite, in dalo se vam bo; iščite, in našli boste; trkajte, in odprlo se vam bo. 10 Kajti vsak, kdor prosi, prejme, in kdor išče, najde, in kdor trka, se mu odpre. 11 Kdo izmed vas pa je oče, in če ga prosi sin [kruha, pa mu da kamen? ali če prosi] ribe, pa mu da namesto ribe kačo? 12 ali če prosi jajca, pa mu da škorpijona? 13 Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati otrokom svojim, koliko bolj bo dal Oče nebeški svetega Duha tem, ki ga prosijo.

14 In izganjal je zlega duha, in ta je bil mutast. Zgodi se pa, ko je zli duh izšel, da mutec izpregovori; in množice se začudijo. 15 A nekateri izmed njih reko: Z Belzebulom, poglavarjem hudičev, izganja zle duhove. 16 Drugi pa, izkušajoč ga, zahtevajo od njega znamenje z neba. 17 On pa, vedoč njih misli, jim reče: Vsako kraljestvo, ki se je samo zoper sebe razdvojilo, propade, in dom, zoper sebe razdvojen, razpade. 18 Če se je pa tudi satan zoper sebe razdvojil, kako bo obstalo kraljestvo njegovo? ker pravite, da z Belzebulom izganjam zle duhove. 19 A če jaz z Belzebulom izganjam zle duhove, s čigavo pomočjo jih izganjajo sinovi vaši? Zato vam bodo oni sodniki. 20 Če pa s prstom Božjim izganjam zle duhove, torej je že prišlo k vam kraljestvo Božje. 21 Kadar se močni dobro oboroži in varuje dvor svoj, je v miru imetje njegovo; 22 ako pa pride nanj močnejši od njega in ga premaga, mu pobere vse orožje njegovo, v katero je upal, in razdeli njegov plen. 23 Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, razsiplje. 24 Kadar nečisti duh izide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja; in ko ga ne najde, pravi: Vrnil se bom na dom svoj, odkoder sem izšel. 25 In ko pride tja, ga najde pometenega in olepšanega. 26 Tedaj odide in vzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanj in tu prebivajo: in poslednje tega človeka postane hujše od prvega.

27 Zgodi se pa, ko je to govoril, da povzdigne neka žena izmed množice glas svoj in mu reče: Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki si jih sesal! 28 On pa veli: Veliko bolj blagor tem, ki besedo Božjo poslušajo in jo hranijo!

29 Ko so se pa množice zbirale pri njem, jim začne govoriti: Ta rod je hudoben rod: znamenja išče, ali ne bo se mu dalo znamenje, razen znamenja Jona preroka. 30 Kakor je bil namreč Jona znamenje Ninivljanom, tako bo tudi Sin človekov znamenje temu rodu. 31 Kraljica od juga vstane na sodbo z možmi tega rodu in jih obsodi; kajti prišla je od kraja sveta poslušat modrost Salomonovo; in glej, večji je tu od Salomona. 32 Možje Ninivljani vstanejo na sodbo s tem rodom in ga obsodijo; kajti izpokorili so se po propovedi Jonovi; in glej, večji je tu od Jona.

33 Nihče pa ne dene sveče, ko jo prižge, na skrit kraj, tudi ne pod mernik, ampak na svečnik, da vidijo luč, kateri prihajajo. 34 Svetilo telesu tvojemu je oko: kadar je torej tvoje oko zdravo, je svetlo tudi vse telo tvoje; ko pa je pokvarjeno, je temno tudi telo tvoje. 35 Zato glej, da ne bo luč, ki je v tebi, tema. 36 Če je torej vse telo tvoje svetlo in nima nobenega temnega uda, bo vseskozi svetlo, kakor kadar te svetilnica obsije z jasno svetlobo.

37 Medtem pa, ko je govoril, ga zaprosi neki farizej, naj bi obedoval pri njem. Prišedši pa tja, sede za mizo. 38 Ko pa to vidi farizej, se začudi, da se ni prej umil pred obedom. 39 Gospod mu pa reče: Sedaj vi farizeji čistite kozarec in skledo odzunaj, kar je pa znotraj vas, je polno ropa in hudobije. 40 Neumneži, mar ni ta, ki je naredil to, kar je zunaj, naredil tudi tega, kar je znotraj? 41 Sicer pa dajte v miloščino tega, kar je notri, in glej, vse vam je čisto.

42 Ali gorje vam farizejem, da dajete desetino od mete in od rute in od vsakega zelišča, izogibljete se pa sodbe in ljubezni Božje: to je bilo treba storiti in onega ne opustiti. 43 Gorje vam farizejem, da ljubite prve stole v shodnicah in pozdrave po ulicah. 44 Gorje vam, da ste kakor skriti grobovi, po katerih ljudje hodijo in ne vedo zanje.

45 Odgovori pa eden izmed učenikov postave in mu reče: Učenik, s takimi besedami sramotiš tudi nas. 46 On pa mu reče: Gorje tudi vam učenikom postave, ker nakladate ljudem neznosne butare, a sami se niti z enim prstom ne dotaknete butar. 47 Gorje vam, da zidate grobne spomenike prerokom, očetje vaši pa so jih pobili. 48 S tem torej ste priče delom očetov svojih in jih odobravate: kajti oni so jih pobili, a vi jim zidate nadgrobke. 49 Zato je tudi modrost Božja rekla: Pošljem k njim preroke in apostole, in nekatere njih umore in preženo, 50 da se bo zahtevala od tega rodu vseh prerokov kri, ki se je prelila od začetka sveta, 51 od krvi Abelove do krvi Zaharijeve, ki je poginil med oltarjem in svetiščem. Da, pravim vam, zahtevala se bo od tega rodu. 52 Gorje vam učenikom postave, ker ste vzeli ključ do spoznanja; sami niste šli do njega, a tem, ki so hoteli vstopiti, ste zabranili.

53 Ko je pa odšel odtod, začno pismarji in farizeji zelo pritiskati nanj in ga vpraševati o raznoterih rečeh, 54 prežeč nanj, da bi kaj ujeli iz ust njegovih.