1 Reče pa učencem svojim: Ni mogoče, da ne bi bilo prilik za pohujšanje; toda gorje tistemu, po katerem prihajajo. 2 Bolje bi mu bilo, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo v morje, nego da pohujša enega teh malih. 3 Varujte se! Ako se pregreši brat tvoj, posvari ga; in če se izpokori, odpusti mu. 4 In če se pregreši sedemkrat na dan zoper tebe, pa se sedemkrat na dan obrne do tebe, rekoč: Žal mi je! odpusti mu.

5 Reko pa apostoli Gospodu: Pomnoži nam vero! 6 Gospod pa reče: Ako bi imeli vero, kolikršno je gorčično zrno, bi rekli tej murvi: Izderi se in presadi se v morje! in poslušala bi vas. 7 Kdo izmed vas ima pa hlapca, ki orje ali pase, da bi mu, kadar pride s polja, rekel: Precej pojdi in sedi za mizo! 8 Ne poreče li mu marveč: Pripravi, kar bom večerjal, in opaši se ter mi strezi, dokler se ne najem in napijem, in potem jej in pij ti? 9 Ali se mar zahvali hlapcu, da je storil, kar mu je bilo ukazano? Nikar. 10 Tako tudi vi, kadar storite vse, kar vam je ukazano, recite: Nepridni hlapci smo; storili smo le, kar smo bili dolžni storiti.

11 In zgodi se ob njegovem potovanju v Jeruzalem, da gre sredi med Samarijo in Galilejo. 12 In ko pride v neko vas, ga sreča deset gobavih mož, ki so stali od daleč. 13 In ti povzdignejo glas, rekoč: Jezus, učenik, usmili se nas! 14 In ko jih ugleda, jim reče: Pojdite, pokažite se duhovnikom! In zgodi se, ko so šli, so bili očiščeni. 15 Eden pa izmed njih, ko je videl, da je ozdravel, se vrne, hvaleč Boga z močnim glasom, 16 in pade na obraz pred noge njegove ter se mu zahvali; in ta je bil Samarijan. 17 Odgovori pa Jezus in reče: Ali jih ni bilo deset očiščenih, kje pa je onih devet? 18 Ali ni nobenega drugega, ki bi se vrnil, da bi dal Bogu hvalo, razen tega tujca? 19 In reče mu: Vstani, pojdi! vera tvoja te je rešila.

20 Ko ga pa vprašajo farizeji, kdaj pride kraljestvo Božje, jim odgovori in reče: Kraljestvo Božje ne pride, vzbujajoč pozornost; 21 tudi ne poreko: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Kajti, glejte, kraljestvo Božje je sredi vas.

22 Reče pa učencem: Pridejo dnevi, ko boste želeli videti enega od dni Sina človekovega, in ne boste videli. 23 In poreko vam: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Ne hodite tja in tudi ne sledite jim. 24 Zakaj kakor blisk, ki švigne z enega kraja neba in se zasveti do drugega kraja neba, tako bode Sin človekov v dan svoj. 25 Ali poprej mora veliko pretrpeti in zavržen biti od tega rodu. 26 In kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode tudi v dneh Sina človekovega: 27 jedli so, pili so, ženili so se, možile so se, do dneva, ko je stopil Noe v barko ter je prišel potop in vse pogubil. 28 Enako tudi, kakor je bilo v dnevih Lotovih: jedli so, pili so, kupovali so, prodajali so, sadili so, zidali so; 29 ali tisti dan, ko je šel Lot iz Sodome, je ogenj in žveplo dežilo z neba in je vse pogubilo. 30 Ravno tako bode tisti dan, ko se razodene Sin človekov. 31 Tisti dan, kdor bo na strehi, a orodje njegovo v hiši, naj ne stopa doli, da ga vzame; in kdor bo na polju, naj se tudi ne ozira na to, kar je zadaj. 32 Spominjajte se žene Lotove! 33 Kdorkoli hoče dušo svojo ohraniti, jo izgubi; a kdor jo izgubi, ji pomore v življenje. 34 Pravim vam: Tisto noč bodeta dva na eni postelji: eden bo vzet, a drugi puščen. 35 Dve bosta mleli skupaj: ena bo vzeta, a druga puščena. [36 Dva bosta na njivi: eden bo vzet, a drugi puščen.] 37 In odgovarjajoč mu, reko: Kje, Gospod? A on jim reče: Kjer je truplo, tam se bodo zbirali tudi orli.