23
1 In vstane vsa njih množica ter ga peljejo k Pilatu.
2 In začno ga tožiti, govoreč: Tega smo našli, da odvrača narod naš in brani cesarju davek dajati in pravi, da je on Kristus kralj.
3 A Pilat ga vpraša, rekoč: Si li ti kralj Judov? On pa odgovori in mu reče: Ti praviš.
4 Pilat pa reče višjim duhovnikom in ljudstvu: Na tem človeku ne vidim nobene krivice.
5 Oni so pa še bolj silili, govoreč: Ljudstvo hujska, učeč po vsej Judeji, od Galileje, kjer je začel, do sem.
6 Pilat pa, ko to sliši, vpraša, če je ta človek Galilejec.
7 In ko zve, da je izpod oblasti Herodove, ga pošlje k Herodu, ki je tudi bil te dni v Jeruzalemu.
8 Ko pa Herod ugleda Jezusa, se zelo razveseli; zakaj že davno ga je želel videti, ker je bil slišal o njem, in nadejal se je, da bo videl kakšen čudež, storjen od njega.
9 In izprašuje ga z mnogimi besedami, ali on mu ne odgovori ničesar.
10 A višji duhovniki in pismarji so stali poleg in ga trdo tožili.
11 Herod pa, ko ga je zasramotil z vojaki svojimi in se mu nasmejal, mu obleče sijajno obleko ter ga pošlje nazaj k Pilatu.
12 In ta dan sta postala Pilat in Herod prijatelja drug drugemu; poprej namreč sta si bila sovražna.
13 A Pilat skliče višje duhovnike in poglavarje in ljudstvo
14 ter jim reče: Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da odvrača ljudstvo; in glejte, izprašal sem ga vpričo vas, a nisem našel nobene krivice na tem človeku v tem, za kar ga tožite.
15 Pa tudi Herod ne, zakaj poslal nam ga je nazaj; in glejte, storil ni ničesar, kar bi bilo vredno smrti.
16 Kaznoval ga bom torej in izpustil. [ 17 Moral jim je pa o prazniku izpustiti enega jetnika.]
18 Vsa množica pa hkratu zavpije, rekoč: Proč s tem, izpusti pa nam Baraba!
19 Tega so bili vrgli v ječo zavoljo neke vstaje, ki je izbruhnila v mestu, in zavoljo uboja.
20 Pilat pa jih zopet ogovori, hoteč izpustiti Jezusa.
21 Oni pa vpijejo: Križaj, križaj ga!
22 In reče jim v tretje: Kaj pa je ta storil hudega? Ničesar smrti vrednega nisem našel na njem; kaznoval ga bom torej in izpustil.
23 A oni so tiščali vanj z velikim vpitjem, zahtevajoč, naj se razpne na križ. In njih vpitje je zmagalo.
24 In Pilat razsodi, naj se zgodi, kar zahtevajo.
25 In izpusti jim tega, ki je bil vržen v ječo zavoljo vstaje in uboja, za katerega so prosili; Jezusa pa izroči njih volji.
26 In ko so ga peljali iz mesta, zgrabijo nekega Simona Cirenca, ki je šel s polja, in mu zadenejo križ, naj ga ponese za Jezusom.
27 Šla je pa za njim velika množica ljudstva in žene, ki so jokale in žalovale nad njim.
28 Obrnivši se pa k njim, reče Jezus: Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, marveč nad seboj jokajte in nad svojimi otroki.
29 Kajti glejte, pridejo dnevi, ob katerih poreko: Blagor nerodovitnim in telesom, ki niso rodila, in prsim, ki niso dojile!
30 Tedaj jamejo praviti goram: Padite na nas! in hribom: Pokrijte nas!
31 Če namreč z zelenim drevesom tako delajo, kaj se bo godilo s suhim?
32 Peljali so pa z njim vred tudi dva druga, hudodelnika, da ju umore.
33 In ko pridejo na kraj, ki se imenuje Mrtvaška glava Latinski: Kalvarija. , križajo tu njega in hudodelnika, enega na desni, a drugega na levi.
34 [A Jezus reče: Oče, odpusti jim! saj ne vedo, kaj delajo.] Deleč pa obleko njegovo, vržejo kocko.
35 In ljudstvo je stalo in gledalo. Zasmehovali so ga pa z njimi vred tudi poglavarji, govoreč: Drugim je pomagal, naj pomore sebi, če je ta Kristus, izvoljenec Božji.
36 Posmehovali so se mu pa tudi vojaki, in pristopali so in mu podajali octa
37 in govorili: Če si ti kralj Judov, pomagaj si!
38 Bil je pa tudi napis nad njim: Ta je kralj Judov.
39 A eden hudodelnikov, ki sta z njim visela, ga je preklinjal, govoreč: Če si ti Kristus, pomagaj sebi in nama!
40 Drugi pa odgovori in ga posvari, rekoč: Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si sam prav tako obsojen?
41 In midva sicer po pravici, kajti prejemava po delih svojih, kar sva zaslužila; ta pa ni storil nič nepristojnega.
42 In reče: Jezus, spomni se me, kadar prideš v kraljestvo svoje.
43 In Jezus mu reče: Resnično ti pravim, danes boš z menoj v raju.
44 In bilo je že okoli šeste ure, in nastane tema po vsej zemlji do devete ure,
45 ker je sonce otemnelo; in zagrinjalo v svetišču se pretrga po sredi.
46 In Jezus zakliče z močnim glasom in reče: Oče, v tvoje roke izročam duha svojega! In rekši to, izdahne.
47 Stotnik pa, ko je videl, kar se je zgodilo, je hvalil Boga in rekel: Zares, ta človek je bil pravičen.
48 In vsi ljudje, ki so se sešli to gledat, ko vidijo, kaj se godi, si trkajo na prsi ter se vračajo.
49 Od daleč pa so stali vsi znanci njegovi in žene, ki so bile z njim prišle iz Galileje, gledajoč to.
50 In glej, mož po imenu Jožef, svetovalec, mož dober in pravičen
51 (ki ni bil privolil v njih svet in dejanje), iz Arimateje, judovskega mesta, ki je tudi pričakoval kraljestva Božjega:
52 ta pristopi k Pilatu in zaprosi truplo Jezusovo.
53 In ga sname in zavije v platno, in ga položi v grob, izsekan v skalo, v katerega še nikoli nihče ni bil položen.
54 In bil je dan priprave in sobota je nastajala.
55 Žene pa, ki so bile z njim prišle iz Galileje, so šle za mrtvim in si ogledale grob in kako je položeno truplo njegovo.
56 In ko se vrnejo, pripravijo dišav in mazil; a v soboto so počivale po zapovedi.
|