1 A prvi dan tedna, zelo zgodaj, pridejo h grobu in prineso, kar so bile pripravile dišav. 2 Najdejo pa kamen odvaljen od groba; 3 ko pa stopijo v grob, ne najdejo trupla Gospoda Jezusa. 4 In zgodi se, ko se niso mogle načuditi temu, glej, dva moža se postavita poleg njih v svetlih oblačilih. 5 Ko so se pa bale in so povesile lica k zemlji, jim rečeta: Kaj iščete živega med mrtvimi? 6 Ni ga tu, nego vstal je. Spomnite se, kako vam je povedal, ko je bil še v Galileji, 7 rekoč: Sin človekov mora biti izdan v roke ljudi grešnikov in biti križan, a vstati tretji dan. 8 In spomnijo se besed njegovih, 9 in se vrnejo od groba ter sporoče vse to enajsterim in vsem drugim. 10 Bile so pa Marija Magdalena in Joana in Marija, Jakobova mati, in druge z njimi, ki so to pravile apostolom. 11 In zdele so se jim njih besede kakor prazno govoričenje, in niso jim verjeli. [12 A Peter vstane in pohiti h grobu in, sklonivši se, ugleda samo platnene prte. In odide domov, čudeč se, kaj se je zgodilo.]

13 In glej, dva izmed njih sta šla tisti dan v trg, ki je bil šestdeset tečajev daleč od Jeruzalema in mu je bilo ime Emavs. 14 In pogovarjala sta se med seboj o vsem tem, kar se je zgodilo. 15 In prigodi se, ko se tako pogovarjata in drug drugega vprašujeta, da se sam Jezus približa in gre z njima. 16 Ali njune oči so bile zadržane, da ga nista spoznala. 17 On jima pa reče: Kaki so to pogovori, ki jih imata gredoč med seboj? In ustavita se, gledaje žalostno. 18 Odgovori pa eden, po imenu Kleopa, in mu reče: Si li ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne veš, kaj se je te dni v njem zgodilo? 19 Pa jima reče: Kaj? Onadva mu pa rečeta: Tisto o Jezusu Nazarečanu, ki je bil mož prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom: 20 kako so ga naši višji duhovniki in poglavarji izdali v smrtno obsodbo in ga križali. 21 Mi pa smo se nadejali, da je on ta, ki ima odrešiti Izraela. Ali vrhu vsega tega je danes že tretji dan, kar se je to zgodilo. 22 Pa tudi uplašile so nas neke žene izmed naših, ki so bile zgodaj pri grobu, 23 in ko niso našle trupla njegovega, so prišle, pripovedujoč, da so celo videle prikazen angelov, kateri pravijo, da je on živ. 24 In nekateri teh, ki so z nami, so šli h grobu in so našli tako, kakor so bile žene povedale, ali njega niso videli.

25 In on jima veli: O vi nespametneži in lenega srca, da bi verovali vse, kar so govorili preroki! 26 Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel in tako šel v slavo svojo? 27 In začne od Mojzesa in vseh prerokov in jima razlaga, kar je v vseh pismih pisano o njem. 28 In približajo se trgu, v katerega sta šla; in on se dela, kakor da bi hotel dalje iti. 29 In prisilita ga, govoreč: Ostani z nama, ker se večeri in dan se je že nagnil. In gre noter, da ostane z njima. 30 In zgodi se, ko je sedel z njima za mizo, vzame kruh in blagoslovi ter ga prelomi in jima podaje. 31 In njune oči se odpro in ga spoznata; a on jima izgine izpred oči. 32 In rečeta drug drugemu: Ali ni srce gorelo v naju, ko nama je govoril po poti, ko nama je razlagal pisma? 33 In vstaneta še tisto uro in se vrneta v Jeruzalem, in najdeta zbrane enajstere in te, ki so bili z njimi. 34 Ti pravijo: Res je vstal Gospod in se je prikazal Simonu. 35 In onadva pripovedujeta, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga spoznala, ko je kruh prelomil.

36 Ko pa o tem še govore, stopi on sam v sredo mednje in jim reče: Mir vam! 37 In oni se uplaše in vsi prestrašeni mislijo, da vidijo duha. 38 In jim reče: Kaj se plašite? in zakaj dvomljive misli obhajajo vaša srca? 39 Poglejte roke moje in noge moje, da sem jaz sam; potipajte me in poglejte! Saj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz. 40 In rekši to, jim pokaže roke in noge svoje. 41 Ker pa še ne verjamejo od veselja in se čudijo, jim reče: Imate li tu kake jedi? 42 Oni pa mu dado kos pečene ribe in satovja. 43 In vzame in pojé pred njimi.

44 Reče pa jim: To so besede moje, katere sem vam bil govoril, ko sem bil še z vami, da se mora izpolniti vse, kar je pisano zame v zakonu Mojzesovem in v prerokih in psalmih. 45 Tedaj jim odpre um, da bi razumeli pisma; 46 in veli jim: Tako je pisano in tako je moral Kristus trpeti in vstati tretji dan iz mrtvih, 47 in se mora oznanjevati v imenu njegovem izpokorjenje in odpuščenje grehov med vsemi narodi, počenši od Jeruzalema. 48 Vi pa ste priče temu. 49 In glejte, jaz pošljem obljubo Očeta svojega na vas; a vi ostanite v mestu Jeruzalemu, dokler ne boste oblečeni v moč z višave.

50 Peljal jih je pa ven, da so bili Betaniji nasproti, in povzdigne roke svoje in jih blagoslovi. 51 In zgodi se, ko jih blagoslavlja, da se loči od njih, in vznese se v nebo. 52 A oni se mu poklonijo in se vrnejo v Jeruzalem z velikim veseljem. 53 In bili so vsekdar v templju, hvaleč Boga.