1 Zgodi se pa tiste dni, da izide povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. 2 To popisovanje je bilo prvo, ko je vladal v Siriji Cirenij. 3 In šli so vsi, da se zapišejo, vsak v svoje mesto. 4 Napoti se pa tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v mesto Davidovo, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz hiše in rodovine Davidove, 5 da se zapiše z Marijo, zaročeno mu ženo, ki je bila noseča. 6 Zgodi se pa, ko sta bila tam, da se dopolnijo dnevi, da porodi. 7 In rodi sina svojega prvenca ter ga povije v plenice in ga položi v jasli, ker jima ni bilo prostora v prenočišču.

8 In pastirji so čuli v tistem kraju pod milim nebom in so stražili po noči svojo čredo. 9 In angel Gospodov pristopi k njim, in slava Gospodova jih obsije, in silno se prestrašijo. 10 In angel jim reče: Ne bojte se, kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo vsemu ljudstvu: 11 ker vam se je danes rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod, v mestu Davidovem. 12 In to vam bodi znamenje: Našli boste dete v plenice povito, ležeče v jaslih. 13 In hipoma se pokaže z angelom množica nebeške vojske, ki so hvalili Boga in govorili:

21 In ko se dopolni osem dni, da ga obrežejo, mu dado ime Jezus, katero je bil imenoval angel, preden je bil spočet v telesu.

22 In ko se jima dopolnijo dnevi očiščevanja po postavi Mojzesovi, ga prineso v Jeruzalem, da ga postavijo pred Gospoda, 23 kakor je pisano v postavi Gospodovi: »Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu,« 24 in da opravijo daritev po tem, kar je rečeno v postavi Gospodovi: dve grlici ali dva golobiča. 25 In glej, v Jeruzalemu je bil človek, ki mu je bilo ime Simeon, in ta človek je bil pravičen in pobožen in je čakal tolažbe Izraelove, in sveti Duh je bil nad njim. 26 In sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne zazre Kristusa Gospodovega. 27 In pride po Duhu v tempelj. In ko prineso starši otroka Jezusa v tempelj, da opravita zanj po šegi postave, 28 ga vzame tudi on v naročje svoje in hvali Boga in reče:

33 In njegov oče in mati njegova se čudita temu, kar se je govorilo o njem. 34 In blagoslovi ju Simeon in reče Mariji, materi njegovi: Glej, ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogim v Izraelu in za znamenje, kateremu se bo nasprotovalo 35 (a tebi sami presune meč dušo), da se razodenejo misli iz mnogih src.

36 In bila je tu prerokinja Ana, hči Fanuelova, iz Aserjevega rodu. Ta je učakala visoko starost: ko je bila živela z možem sedem let po devištvu svojem, 37 je bila zdaj vdova okoli štiriinosemdesetih let. Ona ni odhajala od templja in je s postom in z molitvami služila Bogu noč in dan. 38 In ta pristopi ravno tisto uro, in je hvalila Gospoda in govorila o njem vsem, ki so čakali odrešitve Jeruzalema.

39 In ko vse po postavi Gospodovi izvrše, se vrnejo v Galilejo, v mesto svoje Nazaret. 40 A dete je raslo in se krepilo v duhu in se napolnjevalo modrosti, in milost Božja je bila z njim.

41 In njegovi starši so hodili vsako leto v Jeruzalem na velikonočni praznik. 42 In ko mu je bilo dvanajst let in so šli v Jeruzalem po navadi tega praznika, je šel z njimi. 43 In ko so dopolnili praznične dni in se napotili domov, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu; in njegovi starši tega niso vedeli. 44 Misleč pa, da je pri potni druščini, preideta dan hodá in ga iščeta pri sorodnikih in pri znancih. 45 In ko ga ne najdeta, se vrneta v Jeruzalem in ga iščeta. 46 In zgodi se po treh dneh, da ga najdeta v templju, kjer je sedel sredi učenikov ter jih poslušal in jih vpraševal. 47 Čudili so se pa vsi, ki so ga poslušali, razumu njegovemu in odgovorom njegovim. 48 In ko ga ugledata, se zavzameta, in reče mu mati njegova: Sin, kaj si nama storil tako? Glej, oče tvoj in jaz sva te z žalostjo iskala. 49 On jima reče: Kaj, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je Očeta mojega? 50 In ona nista razumela besede, ki jo je jima rekel. 51 Ter gre z njima in pride v Nazaret, in bil jima je pokoren. In mati njegova je hranila vse te besede v srcu svojem. 52 In Jezus je napredoval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh.