|
Božji meč nad Izraelom
21
1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:
2 Sin človekov, obrni svoj obraz proti jugu in spregovôri južnim krajem! Prerokuj zoper gozd južne poljane!
3 Reci gozdu na jugu: Poslušaj Gospodovo besedo! Tako govori Gospod Bog: Glej, v tebi zanetim ogenj in použil bo v tebi vsako zeleno in vsako suho drevo. Plameneči plamen ne bo ugasnil in osmodili se bodo v njem vsi obrazi od juga do severa.
4 Vse meso naj vidi, da sem ga jaz, Gospod, vžgal; naj ne ugasne.
5 Tedaj sem rekel: Oh, Gospod Bog, tile pravijo o meni: »Mar ta ne govori vedno v prilikah?«
6 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:
7 Sin človekov, obrni svoj obraz proti Jeruzalemu in spregovôri proti svetiščem! Prerokuj zoper Izraelovo deželo!
8 Reci Izraelovi deželi: Tako govori Gospod: Glej, proti tebi sem. Izdrl bom svoj meč iz nožnice in iztrebil iz tebe pravične in krivične.
9 Ker bom iztrebil iz tebe pravične in krivične, pojde moj meč iz nožnice zoper vse meso od juga do severa.
10 Vse meso naj spozna, da sem jaz, Gospod, izdrl svoj meč iz nožnice; ne vrne se več vanjo.
11 Ti pa, sin človekov, zdihuj z bolečimi ledji, zdihuj v bridkosti pred njihovimi očmi!
12 Če ti porečejo: »Zakaj zdihuješ?« reci: »Zaradi novice, ki prihaja.« Ob njej bo skoprnelo vsako srce, vse roke bodo obnemogle, sleherni duh bo klonil in vsa kolena bodo splahnela kakor voda. Glejte, to prihaja in se bo zgodilo, govori Gospod Bog.
13 Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč:
14 Sin človekov, prerokuj in reci: Tako govori Gospod. Reci:
Meč, meč je nabrušen
in tudi zglajen:
15 nabrušen je, da bo klal, klal,
zglajen, da se bo bliskal –
ali naj se veselimo? –
Palica mojega sina zavrača vsak les.
16 Dal ga je zgladiti,
da ga prime v roko;
nabrušen je meč in zglajen,
da bo dan v roko morilcu.
17 Vpij in tuli, sin človekov,
ker je proti mojemu ljudstvu,
proti vsem Izraelovim knezom!
Z mojim ljudstvom vred so prepuščeni meču,
zato se tolci po kolku!
18 Da, preizkušnja je. A kaj se bo zgodilo, ko vendar preziraš šibo? govori Gospod Bog.
19 Ti pa, sin človekov, prerokuj
in ploskni z rokama!
Meč naj podvoji udarce,
potroji naj jih morilni meč,
meč velikega pokola,
ki kroži okoli njih,
20 da pretrese srce
in pomnoži žrtve.
Pred vsa njihova vrata sem položil
morilni meč,
narejen za bliskanje,
zglajen za klanje.
21 Usekaj na desno,
udari na levo,
kamor je obrnjeno tvoje obličje.
22 Tudi jaz bom ploskal z rokama,
da potešim svoj srd.
Jaz, Gospod, sem govoril.
Nebukadnezar na razpotju
23 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:
24 Ti, sin človekov, začrtaj dve poti, po katerih naj pride meč babilonskega kralja! Iz ene dežele naj izhajata obe. Naredi kažipot, na začetku poti v mesto ga naredi.
25 Pot začrtaj tako, da lahko pride meč v Rabo Amóncev in v Juda, v utrjeni Jeruzalem.
26 Babilonski kralj namreč stoji na razpotju, na začetku obeh poti, in išče svéta v vedeževanju; trese puščici, vprašuje hišne malike in opazuje jetra.
27 V njegovi desnici je žreb za Jeruzalem: da naj zažene bojni krik, glasno pozove na boj, postavi oblegovalne ovne proti vratom, nasuje nasip in zgradi okope.
28 Njim pa se zdi to vedeževanje prazno, saj so jim bile dane slovesne prisege. On pa jih bo spomnil na njihovo krivdo, tako da bodo ujeti.
29 Zato tako govori Gospod Bog: Ker ste opozorili na svojo krivdo, ko se je razkrila vaša upornost in so se pokazali vaši grehi pri vseh vaših delih, ker ste torej opozorili nase, boste s silo zajeti.
30 Tebi pa, izprijeni krivičnik, Izraelov knez,
čigar dan je prišel,
v času, ko bo krivda dokončno poravnana,
31 govori Gospod Bog tako:
Odlôži pokrivalo, odstráni krono!
Stvari se bodo spremenile:
nizko bo povišano
in visoko bo ponižano!
32 Razvaline, razvaline, razvaline naredim iz nje
in ne bo je več,
dokler ne pride tisti, ki ima pravico
in ga za to postavim.
Meč zoper Amónce
33 Ti, sin človekov, prerokuj in reci: Tako govori Gospod Bog o Amóncih in njihovem zasramovanju. Reci:
Meč, meč je izdrt, da bo klal,
zglajen, da bo uničeval, da se bo bliskal.
34 Medtem ko ti ponujajo varljiva videnja
in ti vedežujejo laži,
da ga denejo na vrat
izprijenim krivičnikom,
ker je prišel njihov dan,
v času, ko bo krivda dokončno poravnana.
35 Vtakni ga v njegovo nožnico!
Na kraju, kjer si bil ustvarjen,
v deželi tvojega izvira
te bom sodil.
36 Svojo togoto bom izlil nate,
v ognju svoje srditosti bom pihal zoper tebe,
dal te bom v roke surovežem,
ki ti kujejo pogubo.
37 Ognju boš v hrano
in tvoja kri bo sredi dežele.
Ne bodo se te več spominjali,
zakaj jaz, Gospod, sem govoril.
|
