|
23
1 Gospod, oče in gospodar mojega življenja,
ne prepuščaj me njihovemu hotenju,
ne dovoli, da bi padel zaradi njih.
2 Kdo bo po mojih mislih mahnil s šibami,
po mojem srcu z modro vzgojo,
da ne bo prizanašala mojim zablodam
in mi ne bo dovolila greha,
3 da se ne bodo kopičile moje napake
in ne množili moji grehi,
da ne bom podlegel pred nasprotniki
in se nad menoj ne bo veselil moj sovražnik?
(Kajti daleč od teh stvari je upanje v tvoje usmiljenje.)
4 Gospod, oče in Bog mojega življenja,
ne daj mi ošabnih oči,
5 odvračaj poželjivost od mene.
6 Naj me ne zajameta ne požrešnost in ne pohota,
ne izroči me nesramni duši.
Prisega
7 Poslušajte, otroci, kako boste vzgojili usta!
Kdor se bo namreč tega držal, se ne bo ujel.
8 Po svojih ustnicah se bo pustil ujeti grešnik;
porogljivec in prevzetnež bosta spodrsnila zaradi njih.
9 Svojih ust ne navajaj na priseganje,
naj ti ne pride v navado imenovati Svetega;
10 zakaj kakor služabnik, ki je stalno v preiskavi,
ne bo brez krvavih marog,
tako tudi tisti, ki kar naprej prisega in kliče Ime,
ne bo očiščen greha.
11 Mož, ki veliko prisega, bo čedalje bolj poln nepostavnosti
in šiba ne pojde mimo njegove hiše.
Če priseže brezvestno, njegov greh pade nanj,
če priseže nepremišljeno, greši dvakratno;
če priseže po krivem, ne bo opravičen,
njegova hiša bo namreč polna nesreč.
Nespodobno govorjenje
12 Je govorjenje, ki ga lahko primerjamo s smrtjo;
naj ne bo v Jakobovi dediščini.
Vse to naj bo daleč od pobožnih,
pa se ne bodo zapletali v grehe.
13 Ne navajaj svojih ust na opolzko nevzgojenost,
ker je v njej grešno govorjenje.
14 Pomisli na svojega očeta in mater,
kadar sediš med velikimi možmi,
da se ne bi pred njimi spozabil,
da se ne bi vedel neumno,
pozneje pa želel, da se ne bi bil rodil,
in bi preklinjal dan svojega rojstva.
15 Človek, ki se navadi nesramnega govorjenja,
bo vse svoje žive dni neolikan.
Strasti
16 Dve vrsti ljudi kopičita grehe,
tretja pa si bo nakopala srd.
17 Žgoča duša, ki plamti kakor ogenj,
ne ugasne, dokler sebe ne izčrpa.
Človek, ki nečistuje s svojim sorodnikom,
ne neha, dokler ga ogenj ne sežge.
Za človeka nečistnika je pač vsak kruh slasten,
tak se ne umiri, dokler ne umre.
18 Mož, ki ni zvest svoji zakonski postelji,
sam v svoji duši pravi: »Kdo me vidi?
Krog mene je tema, stene me zakrivajo
in nihče me ne vidi. Kaj bi se bal?
Najvišji se ne bo spominjal mojih grehov.«
19 Takega je strah samo človeških oči,
ne zaveda pa se, da so Gospodove oči
desettisočkrat bistrejše od sonca,
da opazujejo vsa človekova pota,
da pretaknejo najbolj skrite kote.
20 Zakaj vse mu je znano, preden je ustvarjeno,
in prav tako tudi potem, ko je končano.
21 Tak bo kaznovan na mestnih ulicah,
zasačen bo tam, kjer najmanj pričakuje.
Prešuštvo
22 Tako bo tudi z ženo, ki zapusti svojega moža
in mu podtakne dediča od drugega.
23 Najprej ni bila pokorna postavi Najvišjega,
potem se je pregrešila zoper svojega moža,
povrh pa se je še omadeževala s prešuštvovanjem
in domov prinesla otroke od drugega moškega.
24 Táko bodo pripeljali pred občestvo
in nad njene otroke pride preiskava.
25 Njeni otroci ne bodo pognali korenin,
njene veje ne bodo rodile sadu.
26 Njen spomenik bo kletev,
njena sramota ne bo izbrisana.
27 Tisti, ki jih bo pustila za seboj, bodo spoznali,
da ni nič boljšega kakor strah Gospodov,
nič slajšega kakor izpolnjevanje Gospodovih zapovedi.
28 (Velika slava je v tem, da se pridružiš Bogu,
in dolgo življenje v tem, da te sprejme k sebi.)
|
