Neuspešno prvo srečanje s faraonom
5
1 Zatem sta šla Mojzes in Aron in rekla faraonu: »Tako pravi GOSPOD, Izraelov Bog: ›Odpústi moje ljudstvo, da mi bo obhajalo praznik v puščavi!‹«
2 Faraon je rekel: »Kdo je GOSPOD, da bi moral poslušati njegov glas in odpustiti Izraela? Ne poznam GOSPODA in tudi ne odpustim Izraela.«
3 Tedaj sta rekla: »Bog Hebrejcev nam je prišel naproti. Naj vendar gremo tri dni hoda v puščavo, da opravimo daritve GOSPODU, svojemu Bogu, sicer nas udari s kugo ali z mečem!«
4 Egiptovski kralj pa jima je rekel: »Mojzes in Aron, zakaj odvračata ljudstvo od dela? Pojdita na tlako!«
5 In še je faraon rekel: »Glejta, več jih je že kakor prebivalstva dežele, vidva pa hočeta, da prenehajo s tlako!«
6 In faraon je tisti dan zapovedal priganjačem ljudstva in njegovim nadzornikom in rekel:
7 »Ne dajajte več ljudstvu slame za izdelovanje opeke kakor doslej; sami naj gredo in si nabirajo slamo!
8 Toda naložite jim prav toliko opek, kolikor so jih delali doslej; tega nič ne zmanjšujte! Kajti leni so, zato vpijejo in pravijo: ›Naj gremo, da opravimo daritve svojemu Bogu!‹
9 Delo naj ljudi teži, da bodo zaposleni z njim in ne bodo poslušali lažnivih besed.«
10 Priganjači ljudstva in njegovi nadzorniki so šli in rekli ljudstvu: »Tako pravi faraon: ›Slame vam ne bom dajal.
11 Pojdite sami, priskrbite si slame, kjer jo kaj najdete! Toda vašega dela ne bomo nič zmanjšali.‹«
12 Tedaj se je ljudstvo razkropilo po vsej egiptovski deželi, da bi zbiralo slamo s strnišč.
13 Priganjači pa so jih silili in rekli: »Vsak dan opravite toliko svojega dnevnega dela kakor takrat, ko ste imeli slamo!«
14 In tepli so nadzornike Izraelovih sinov, ki so jih postavili nadnje faraonovi priganjači. Rekli so: »Zakaj niste ne včeraj ne danes naredili določenega števila opek kakor prej?«
15 Tedaj so šli nadzorniki Izraelovih sinov in vpili k faraonu ter rekli: »Zakaj delaš tako s svojimi služabniki?
16 Svojim služabnikom ne daješ slame, govorijo pa nam: ›Delajte opeko!‹ Glej, tvoje služabnike pretepajo; tvoji ljudje delajo krivico.«
17 Rekel je: »Leni ste, leni; zato pravite: ›Naj gremo darovat GOSPODU!‹
18 Zdaj pa pojdite na delo; slame ne boste dobivali, a določeno število opek morate oddajati.«
19 Nadzorniki Izraelovih sinov so videli, da so v stiski, ko morajo reči: »Nikakor ne smete zmanjšati svoje dnevne količine opeke!«
20 Ko so odhajali od faraona, so se sešli z Mojzesom in Aronom, ki sta jih pričakovala.
21 Rekli so jima: »GOSPOD naj vaju pogleda in naj sodi, ker sta nas spravila na slab glas pred faraonom in pred njegovimi služabniki. Tako sta jim dala v roke meč, da nas pomorijo!«
22 Mojzes se je obrnil h GOSPODU in rekel: »Gospod, zakaj si storil temu ljudstvu toliko hudega? Zakaj si me vendar poslal?
23 Odkar sem prišel k faraonu, da bi govoril v tvojem imenu, ravna s tem ljudstvom še huje, ti pa nikakor nisi rešil svojega ljudstva.«
|