|
Letno branje celega Svetega pisma
111. dan branja:
Evangelij po Luku 9,28-62
|
Jezusova spremenitev
28 Nekako osem dni po teh besedah je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro molit.
29 Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spremenil in njegova oblačila so belo sijala.
30 In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija.
31 Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu.
32 Petra in ona dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli njegovo veličastvo in ona dva moža, ki sta stala ob njem.
33 In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govori.
34 Medtem ko je to govoril, pa se je naredil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza.
35 Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!«
36 In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli.
Jezus ozdravi božjastnega dečka
37 Ko so šli naslednji dan z gore, mu je prišla naproti velika množica.
38 Neki mož iz množice je zavpil: »Učitelj, prosim te, ozri se na mojega sina, ker je moj edinec!
39 Glej, neki duh ga napada, in nenadoma vpije. Stresa ga, da se peni, in ga le stežka zapusti, tako da ga do kraja stre.
40 Prosil sem tvoje učence, da bi ga izgnali, pa ga niso mogli.«
41 Jezus je odgovoril: »O neverni in pokvarjeni rod! Do kdaj bom pri vas in vas prenašal? Privedi sina sèm!«
42 Medtem ko je prihajal, ga je demon vrgel in stresel. Jezus je zapretil nečistemu duhu, dečka ozdravil in ga izročil očetu.
43 Vsi so strmeli nad Božjo veličino.
Jezus drugič napove svoje trpljenje
Ko so se vsi čudili temu, kar je delal, je rekel svojim učencem:
44 »Dobro prisluhnite tem besedam. Sin človekov bo namreč izročen v človeške roke.«
45 Oni pa niso razumeli te besede; bila jim je prikrita, da je niso zaznali, vendar so se ga o tej besedi bali vprašati.
Kdo je največji
46 Vanje je prišla misel, kateri izmed njih je največji.
47 Jezus pa je poznal misli njihovih src. Vzel je otroka, ga postavil poleg sebe
48 in jim rekel: »Kdor sprejme tega otroka v mojem imenu, mene sprejme, in kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor je namreč med vami vsemi najmanjši, ta je velik.«
Kdor ni proti vam, je za vas
49 Janez je odgovoril: »Učenik, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal demone, in smo mu branili, ker ne hodi z nami.«
50 Jezus pa mu je rekel: »Ne branite! Kdor namreč ni proti vam, je za vas.«
JEZUS NA POTI V JERUZALEM
Samarijska vas noče sprejeti Jezusa
51 Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet v nebesa, se je tudi sam trdno odločil iti v Jeruzalem.
52 Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samarijsko vas, da bi vse pripravili zanj;
53 vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem.
54 Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?«
55 Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal.
56 Nato so odpotovali v drugo vas.
Rad bi hodil za Jezusom
57 Ko so potovali, mu je med potjo nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.«
58 Jezus pa mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.«
59 Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!« A ta je dejal: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.«
60 Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!«
61 Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.«
62 Jezus pa mu je dejal: »Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.«
|
|
|
Jozue 1-2
|
JOZUE
I. OSVAJANJE OBLJUBLJENE DEŽELE
Józue, Mojzesov naslednik
1
1 Po smrti GOSPODOVEGA služabnika Mojzesa je GOSPOD rekel Józuetu, Nunovemu sinu, Mojzesovemu pomočniku:
2 »Mojzes, moj služabnik, je umrl. Zdaj vstani, pojdi čez ta Jordan, ti in vse to ljudstvo, v deželo, ki vam jo dajem, o Izraelovi sinovi.
3 Vsak kraj, kjer bo hodilo stopalo vaših nog, vam dajem, kakor sem govoril Mojzesu.
4 Vaše ozemlje bodi od te puščave in Libanona do velike reke, reke Evfrata, čez vso hetejsko deželo do Velikega morja, kjer zahaja sonce.
5 Nihče se ti ne bo mogel ustavljati vse dni tvojega življenja; kakor sem bil z Mojzesom, bom tudi s teboj. Ne bom te pozabil, ne bom te zapustil.
6 Bodi krepak in odločen, kajti ti boš razdelil temu ljudstvu v dedno last deželo, ki sem jo s prisego obljubil njegovim očetom, da jim jo dam.
7 Samo krepak bodi in odločen, da boš ohranil in storil vse po postavi, kakor ti je zapovedal Mojzes, moj služabnik. Ne odstopaj od nje ne na desno ne na levo, da boš uspeval, kjer koli boš hodil.
8 Naj knjiga te postave ne zapusti tvojih ust, temveč jo premišljuj dan in noč, da boš storil povsem, kakor je zapisano v njej. Le tako boš imel uspeh na svoji poti, le tako boš uspeval.
9 Ali ti nisem ukazal, krepak in odločen bodi? Ne boj se in se ne plaši; kjer koli boš hodil, bo s teboj GOSPOD, tvoj Bog.«
Priprave na prehod čez Jordan
10 Józue je tedaj ukazal poglavarjem ljudstva in rekel:
11 »Pojdite po sredi tabora in naročite ljudstvu ter recite: ›Pripravite si živeža! Kajti v treh dneh pojdete čez ta Jordan, da vstopite in prejmete v posest deželo, ki vam jo daje GOSPOD, vaš Bog, da jo naselite.‹«
12 Rúbenovcem, Gádovcem in polovici Manásejevega rodu pa je Józue rekel:
13 »Spomnite se besede, ki vam jo je zapovedal Mojzes, GOSPODOV služabnik, rekoč: ›GOSPOD, vaš Bog, vam je naklonil mir in vam dal to deželo.
14 Vaše žene, vaši otročiči in vaša drobnica naj ostanejo v deželi, ki vam jo je onkraj Jordana določil Mojzes. Vi, vsi hrabri bojevniki, pa pojdite oboroženi na drugo stran pred svojimi brati in jim pomagajte,
15 dokler GOSPOD tudi vašim bratom ne bo naklonil miru kakor vam in prejmejo tudi oni v posest deželo, ki jim jo daje GOSPOD, vaš Bog.‹ Potem se povrnite v deželo svoje posesti in jo naselite, kajti Mojzes, GOSPODOV služabnik, vam jo je določil onkraj Jordana, kjer vzhaja sonce.«
16 Ti so Józuetu odgovorili in rekli: »Vse, kar si nam naročil, bomo storili, in kamor koli nas pošlješ, pojdemo.
17 Kakor smo v vsem poslušali Mojzesa, bomo poslušali tudi tebe, samo da bo s teboj GOSPOD, tvoj Bog, kakor je bil z Mojzesom.
18 Kdor koli se bo upiral tvojim ustom ali ne bo poslušal tvojih besed v vsem, kar nam ukažeš, mora umreti. Samo krepak bodi in odločen!«
Józue odpošlje oglednika v Jeriho
2
1 Józue, Nunov sin, je potem skrivoma poslal iz Šitíma dva moža oglednika in rekel: »Pojdita, oglejta si deželo in Jeriho!« Ta dva sta odšla ter dospela v hišo vlačuge po imenu Rahába in tam prenočila.
2 Sporočili pa so kralju v Jerihi in rekli: »Glej, moža izmed Izraelovih sinov sta prišla ponoči sem, da si ogledata deželo.«
3 Nato je kralj v Jerihi poslal Rahábi sporočilo: »Pripelji ven moža, ki sta prišla k tebi, ki sta prišla v tvojo hišo. Zagotovo sta prišla, da si ogledata vso deželo.«
4 Žena pa je odpeljala s seboj oba moža in ju skrila. Potem je rekla: »Res je, moža sta prišla k meni, vendar nisem vedela, od kod sta.
5 Ko so pa v mraku zapirali mestna vrata, sta moža odšla. Kam sta moža šla, ne vem. Stopite hitro za njima, morda ju še dohitite!«
6 Ona ju je nato odpeljala na streho in ju skrila med lanena stebla, ki jih je imela spravljena na strehi.
7 Možje pa so hiteli za njima proti Jordanu do prehodov. Takoj ko so zasledovalci odšli, so zaprli mestna vrata.
Sporazum med oglednikoma in Rahábo
8 Preden sta moža zaspala, je ona stopila k njima na streho
9 in rekla možema: »Vem, da vam je GOSPOD dal deželo. Tudi nas je popadel strah pred vami in zaradi vas trepetajo vsi prebivalci dežele.
10 Slišali smo namreč, kako je GOSPOD pred vami posušil vode Trstičnega morja, ko ste šli iz Egipta, in kaj ste storili dvema amoréjskima kraljema Sihónu in Ogu onkraj Jordana, ki ste ju pokončali, kakor ste se zakleli.
11 To smo slišali, in upadlo je naše srce, in ni več duha v nikomer zaradi vas. Resnično, GOSPOD, vaš Bog, je Bog zgoraj v nebesih in spodaj na zemlji.
12 Zdaj, prosim, mi prisezita pred GOSPODOM; ker sem jaz vama izkazala dobroto, bosta tudi vidva izkazala dobroto hiši mojega očeta. Dajta mi zanesljivo znamenje,
13 da boste pustili pri življenju mojega očeta, mojo mater, moje brate, moje sestre in vse, kar je njihovega, in da boste obvarovali naša življenja pred smrtjo.«
14 Moža sta ji rekla: »S svojim življenjem sva poroka za vas, če ne razglasite te naše stvari. Ko nam bo GOSPOD dal deželo, ti zagotovo izkažemo dobroto in zvestobo.«
15 Potem ju je po vrvi spustila skoz okno. Njena hiša je bila namreč ob obzidju in ob obzidju je prebivala.
16 Še jima je rekla: »Proti pogorju pojdita, da ne naletita na zasledovalce. Tam se skrivajta tri dni, dokler se zasledovalci ne vrnejo; potem pojdeta po svoji poti!«
17 Moža sta rekla: »Oproščena bova te tvoje zahteve, s katero si naju zaprisegla,
18 glej, ko pridemo v deželo, boš namreč to vrv iz škrlatnih vlaken pripela na okno, skozi katero si naju spustila dol. V hiši tedaj ob sebi zberi svojega očeta, svojo mater, svoje brate in vso hišo svojega očeta.
19 Kateri koli bo stopil ven skozi vrata: njegova kri na njegovo glavo in midva sva oproščena. Vsak pa, ki ostane s teboj v hiši: njegova kri na najino glavo, če bo roka na njem.
20 Če pa izdaš to našo stvar, sva prosta tvoje prisege, s katero si naju zaprisegla.«
21 Rekla je: »Po vajinih besedah naj bo!« Potem ju je odpustila, da sta šla; in je privezala na okno škrlatno vrv.
Vrnitev oglednikov
22 Odšla sta in prišla do pogorja; tam sta bivala tri dni, dokler se zasledovalci niso vrnili. Zasledovalci so ju iskali po vsej poti, a ju niso našli.
23 Oba moža sta se tedaj vzdignila, se spustila s pogorja, prešla na drugo stran in prišla k Józuetu, Nunovemu sinu. Poročala sta mu o vsem, kar se jima je prigodilo.
24 Rekla sta Józuetu: »GOSPOD je zares dal vso deželo v naše roke in tudi vsi prebivalci v deželi trepetajo pred nami.«
|
|
|
Job 21
|
TRETJI KROG POGOVORA
Sedmi Jobov govor: Job ovrže trditve prijateljev
Resnica je čisto drugačna
21
1 Tedaj je spregovoril Job in rekel:
2 Poslušajte, kaj razodevajo moje besede,
v tem naj bo vaše sočutje!
3 Potrpite z menoj, zdaj bom jaz govoril,
ko bom nehal, pa se posmehuj!
4 Mar sem jaz tisti,
ki vsiljujem človeku svoje razglabljanje,
ali kako da se ne naveličam?
5 Obrnite se k meni in ostrmite,
položite si roko na usta!
6 Če pomislim na to, se prestrašim,
telo mi drgeta od groze.
Sreča in lahka smrt krivičnikov
7 Zakaj krivičniki žive iz roda v rod,
si slede in povečujejo bogastvo?
8 Njihov rod stoji trdno pred njimi,
njihovi potomci so jim pred očmi.
9 Njihove hiše uživajo mir brez strahu,
Božje šibe ni nad njimi.
10 Njihov bik plemeni in ne zaman,
krava se jim oteli in ne izvrže.
11 Svoje otročiče izpuščajo kakor drobnico,
njihovi otroci rajajo.
12 Pojo ob bobnu in citrah,
se vesele ob zvokih flavte.
13 Svoje dni preživljajo v sreči
in se na hitro pogrezajo v podzemlje.
Krivičniki umirajo brez trpljenja
14 Pa so Bogu govorili: »Pojdi od nas,
ne maramo vedeti za tvoje poti!
15 Kaj je Mogočni, da bi mu služili,
kaj nam koristi, da bi ga prosili?«
16 Glejte, njihova sreča ni v njihovi roki,
mišljenje krivičnikov mi je tuje!
17 A koliko časa luč krivičnikov ugaša,
prihaja nadnje poguba
in jim odmerja muke v svoji jezi?
18 Saj so kakor slama pred vetrom,
kakor pleve, ki jih odpihne vihar!
19 Bog hrani njegovo imetje za njegove sinove –
naj mu povrne in naj občuti!
20 Z lastnimi očmi naj gleda svoj propad,
naj pije jezo Mogočnega!
Po smrti ni razlike
21 Kajti kaj mu mar, kaj je za njim v njegovi hiši,
ko se zvrsti število njegovih mesecev?
22 Mar bo kdo učil razsodnosti Boga,
ki sodi najvišja bitja?
23 Eden umre popolnoma srečen,
ves zadovoljen in miren.
24 Njegovi boki so polni masti
in mozeg njegovih kosti je še sočen.
25 Drugi umre z zagrenjeno dušo,
ne da bi bil kdaj okusil srečo.
26 Oba enako ležita zdaj v zemlji
in prekrivajo ju črvi.
27 Glejte, poznam vaše misli,
naklepe, ki jih snujete proti meni.
28 Ko pravite: Kje je imenitnikova hiša,
kje je šotor, kjer so prebivali krivičniki?
29 Mar niste spraševali popotnikov
in ne sprejemate njihovega pričevanja,
30 da se hudobnež obdrži vse do dneva smrti,
do dneva prehoda so postreženi.
31 Kdo graja vpričo njega njegovo ravnanje,
kdo mu bo povrnil to, kar je počel?
32 Nesejo ga še do groba
in skrbijo za njegovo gomilo.
33 Lahka mu je gruda na pokopališču:
sleherni bo prišel za njim,
pred njim pa so tam že nešteti.
34 Kako me boste utolažili s praznimi besedami?
Od vaših ugovorov ostane samo prevara!
|
Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije |
|
Zadnja sprememba: 7.4.2021 12:02 Stran zgenerirana v 0.0155s
|
