1 Izak se je postaral in oči so mu opešale, da ni mogel videti. Poklical je starejšega sina Ezava in mu rekel: »Moj sin!« Ta mu je rekel: »Tukaj sem.« 2 Rekel je: »Glej, postaral sem se in ne vem, kdaj pride dan moje smrti. 3 Vzemi zdaj svojo pripravo, tulec in lok, pojdi na polje in ulôvi zame kako divjad! 4 Potem mi pripravi okusno jed, kakršno imam rad, in mi jo prinesi, da bom jedel. Zato, da te moja duša blagoslovi, preden umrem.«

5 Rebeka pa je poslušala, kaj je Izak govoril sinu Ezavu. Ezav je odšel na polje, da bi ulovil in prinesel plen.

18 Ko je prišel k očetu, je rekel: »Moj oče!« Ta je rekel: »Tukaj sem. Kdo si ti, moj sin?« 19 Jakob je rekel očetu: »Ezav sem, tvoj prvorojenec. Storil sem, kakor si mi ukazal. Vstani, sédi in jej od mojega plena, da me tvoja duša blagoslovi!« 20 Izak je rekel sinu: »Kako to, da si ga našel tako hitro, moj sin?« Pa je rekel: »Gospod mi ga je poslal naproti.« 21 Izak je rekel Jakobu: »Stopi bliže, da te potipam, moj sin, ali si ti moj sin Ezav ali ne!« 22 Jakob se je približal očetu Izaku in ta ga je potipal in rekel: »Glas je Jakobov glas, toda roki sta Ezavovi roki.« 23 Tako ga ni spoznal, ker je imel roki poraščeni kakor njegov brat Ezav. Potem ga je blagoslovil. 24 Rekel je: »Si ti moj sin Ezav?« Rekel je: »Sem.« 25 Potem je rekel: »Daj mi bliže, da bom jedel od plena svojega sina in te moja duša blagoslovi!« Postavil je jed predenj in on je jedel. Prinesel mu je vina in je pil. 26 Potem mu je oče Izak rekel: »Stopi sem in me poljubi, moj sin!« 27 Stopil je k njemu in ga poljubil. Tedaj je začutil vonj njegove obleke. Blagoslovil ga je, rekoč: