6 Ko se je David, potem ko je ubil Filistejca, vračal in so prišli domov, so šle žene iz vseh Izraelovih mest kralju Savlu naproti, pele so in rajale, z bobni, z radostnim vzklikanjem in s cimbalami. 7 Žene, ki so plesale, so si odgovarjale in govorile:

1 Savel je govoril svojemu sinu Jonatanu in vsem svojim služabnikom, da bo Davida dal usmrtiti. Savlovemu sinu Jonatanu pa je David zelo ugajal. 2 Tako je Jonatan sporočil Davidu in rekel: »Moj oče Savel te hoče usmrtiti. Zdaj pa, jutri se varuj! Umakni se na skrivno in se skrij! 3 Jaz pa grem ven in bom stal zraven svojega očeta na polju, kjer boš ti. Govoril bom o tebi svojemu očetu, in če bom kaj videl, ti sporočim.«

4 Jonatan je svojemu očetu Savlu govoril dobro o Davidu. Rekel mu je: »Naj se kralj ne pregreši proti svojemu služabniku Davidu, kajti ni se pregrešil proti tebi. Zares, njegova dela so ti zelo koristna. 5 Svojo dušo je položil v svojo roko ter pobil Filistejca in Gospod je izvršil veliko rešitev za ves Izrael. Videl si in se veselil. Zakaj bi se torej pregrešil nad nedolžno krvjo in brez vzroka usmrtil Davida?« 6 Savel je poslušal Jonatanov glas in je prisegel: »Kakor živi Gospod, naj ne bo usmrčen!« 7 Jonatan je poklical Davida in mu povedal vse te besede. Potem je Jonatan pripeljal Davida k Savlu in bil je pred njim kakor prej.