9 Absalom pa je po naključju zadel na Davidove služabnike. Absalom je jezdil na mezgu, mezeg pa je prišel pod gosto vejevje velikega hrasta. In obtičal je z glavo na hrastu in obvisel med nebom in zemljo, medtem ko je mezeg, ki je bil pod njim, oddirjal naprej. 10 Neki mož je to videl in sporočil Joábu: »Glej, videl sem, da Absalom visi na hrastu.«

24 David je sedel med dvojnimi vrati. Čuvaj je stopil na streho nad vrati ob zidu. Ko je povzdignil oči, glej, je videl, da teče nekdo sam. 25 Čuvaj je zaklical in to sporočil kralju. Kralj je rekel: »Če je sam, je dobra novica v njegovih ustih.« Ko je prihajal vedno bliže,

31 In glej, prišel je Etiopec in rekel: »Naj moj gospod kralj sliši dobro novico, kajti Gospod ti je danes izkazal pravico proti vsem, ki so se vzdignili proti tebi.« 32 Kralj je rekel Etiopcu: »Ali je dobro mladeniču Absalomu?« Etiopec je rekel: »Kakor temu mladeniču, tako naj se zgodi sovražnikom mojega gospoda kralja, ki so se zlobno vzdignili proti tebi.«

Kralj se je zgrozil. Povzpel se je v izbo nad vrati, jokal in tako grede govoril: »Moj sin Absalom! Moj sin, moj sin Absalom! O, da bi bil jaz umrl namesto tebe, Absalom, moj sin, moj sin!« Sporočili so Joábu: »Glej, kralj joka in žaluje za Absalomom.« 3 Tako se je tisti dan zmaga za vse ljudstvo spremenila v žalovanje, ker je ljudstvo tisti dan slišalo govoriti: »Kralj se žalosti zaradi svojega sina.« 4 Zato je ljudstvo tisti dan kradoma prišlo v mesto, kakor se prikrade vojska, ki jo je sram, ker je zbežala iz boja.