1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: 2 Kaj vam je, da v Izraelovi deželi uporabljate ta pregovor: »Očetje jedo kislo grozdje, zobje otrok pa so skominasti?« 3 Kakor jaz živim, govori Gospod Bog, ne uporabljajte več tega pregovora v Izraelu! 4 Glejte, vse duše so moje: tako očetova duša kakor sinova duša, moji sta. Duša, ki greši, umre.

5 Če je človek pravičen in ravna po pravu in pravičnosti, 6 ne pojeda na gorah, ne vzdiguje oči k malikom Izraelove hiše, ne oskrunja žene svojega bližnjega, se ne približuje ženi, ko je obredno nečista, 7 nikogar ne izkorišča, temveč vrača, kar mu je bilo zastavljeno za dolg; če ne ropa, če daje svoj kruh lačnemu, oblači nagega, 8 ne posoja na obresti in ne odira, odvrača roko od krivice, pošteno razsoja med možem in možem, 9 živi po mojih zakonih, se drži mojih odlokov in jih v resnici izpolnjuje – tak je pravičen in bo zagotovo živel, govori Gospod Bog.

10 Če pa ima nasilnega sina, ki preliva kri in počenja katero tehle reči –

30 Zato bom vsakega izmed vas, Izraelova hiša, sodil po njegovih potih, govori Gospod Bog. Spreobrnite in odvrnite se od vseh svojih upornosti, da si ne boste nakopavali krivde z njimi! 31 Vrzite od sebe vse upornosti, s katerimi ste se upirali, in si naredite novo srce in novega duha! Zakaj hočete umreti, Izraelova hiša? 32 Saj nimam veselja nad smrtjo tistega, ki mora umreti, govori Gospod Bog. Spreobrnite se torej in boste živeli!