|
Samopašnost Izraelovih pastirjev
34
1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:
2 Sin človekov, prerokuj proti Izraelovim pastirjem, prerokuj in jim reci: O, pastirji! Tako govori Gospod Bog: Gorje Izraelovim pastirjem, ki pasejo sami sebe! Ali niso pastirji dolžni pasti črede?
3 Mleko  Tako gr.; hebr. Maščobo. uživate, z volno se oblačite, tolste živali koljete, črede pa ne pasete.
4 Oslabelih niste krepčali, bolnih niste ozdravljali, polomljenih niste obvezovali, razkropljenih niste vodili nazaj, izgubljenih niste iskali, temveč ste jim gospodovali trdo in nasilno.
5 Tako so se razkropile, ker ni bilo pastirja, in postale plen poljskih živali. Razkropile so se moje ovce,
6 blodile so po vseh gorah in vseh visokih hribih; po vsej deželi Ali po vsej zemlji. so se razkropile moje ovce, pa ni bilo nikogar, ki bi se zmenil zanje, nikogar, ki bi jih iskal.
7 Zato, pastirji, poslušajte Gospodovo besedo!
8 Kakor jaz živim, govori Gospod Bog: Ker so bile moje ovce izpostavljene ropu in so postale plen poljskih živali, ko ni bilo pastirja, in se moji pastirji niso zmenili za ovce, temveč so pasli sebe, mojih ovc pa niso pasli,
9 zato, pastirji, poslušajte Gospodovo besedo!
10 Tako govori Gospod Bog: Glejte, proti pastirjem sem! Svoje ovce bom terjal iz njihovih rok. Onemogočil jim bom, da bi še pasli ovce. Pastirji ne bodo več hranili sebe. Svoje ovce bom iztrgal iz njihovih ust, ne bodo se več mastili z njimi.
11 Da, tako govori Gospod Bog: Glejte, jaz sam bom poskrbel za svoje ovce in jih poiskal.
|
