1 Nato me je peljal k vratom, vratom, ki so gledala proti vzhodu. 2 Zagledal sem veličastvo Izraelovega Boga, ki je prihajalo z vzhoda. Njegovo bučanje je bilo kakor bučanje velikih voda in zemlja je žarela od njegovega veličastva. 3 Prikazen, ki sem jo videl, je bila taka kakor prikazen, ki sem jo videl, ko je prišel uničit mesto, in kot prikazen, ki sem jo videl ob reki Kebár. Padel sem na obraz, 4 Gospodovo veličastvo je prihajalo v tempelj skozi vrata, ki so gledala na vzhod. 5 Duh me je vzdignil in me odpeljal na notranji dvor. In glej, Gospodovo veličastvo je napolnilo tempelj.

6 Tedaj sem zaslišal, kako me je nekdo iz templja nagovoril, medtem ko je oni mož stal poleg mene. 7 Rekel mi je: »Sin človekov, to je prostor mojega prestola, kraj za stopala mojih nog, tu bom na veke prebival med Izraelovimi sinovi. Izraelova hiša ne bo več skrunila mojega svetega imena, ne oni ne njihovi kralji s svojim vlačuganjem in s trupli svojih umrlih kraljev,