1 Tedaj mi je z močnim glasom zavpil na ušesa in rekel: Približajte se, izvrševalci kazni nad mestom, vsak s svojim uničevalnim orožjem v roki! 2 In glej, šest mož je prišlo po poti od Gornjih vrat, ki gledajo proti severu, vsak s svojim pokončevalnim orožjem v roki. Sredi med njimi je bil mož v platnenem oblačilu in s pisarsko pripravo ob ledjih. Prišli so in se postavili poleg bronastega oltarja.

3 Veličastvo Izraelovega Boga se je iznad keruba, nad katerim je bilo, vzdignilo proti pragu hiše. Zaklical je možu v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob ledjih, 4 Gospod mu je rekel: Pojdi po sredi mesta, po sredi Jeruzalema, in zaznamuj črko tav na čelo možem, ki vzdihujejo in žalujejo zavoljo vseh gnusob, ki se dogajajo v njegovi sredi. 5 Drugim pa je rekel, tako da sem slišal: Pojdite za njim skozi mesto in pobijajte! Vaše oko naj se ne usmili, ne prizanašajte! 6 Starce, mladeniče in mladenke, otroke in žene pobijte in pokončajte! Ne dotikajte pa se nikogar, ki ima na sebi tav! Začnite pri mojem svetišču! In začeli so pri možeh, starešinah, ki so stali pred hišo. 7 Rekel jim je: Oskrunite hišo, napolnite dvore s pomorjenimi; potem pojdite ven! Šli so ven in pobijali po mestu.

18 Tedaj je Gospodovo veličastvo odšlo s praga hiše in se ustavilo nad kerubi. 19 Kerubi so razpeli peruti in se pred mojimi očmi vzdignili s tal. Pri njihovem odhodu so bila tudi kolesa z njimi. Ustavili so se ob vhodu vzhodnih vrat Gospodove hiše in veličastvo Izraelovega Boga je bilo zgoraj nad njimi.

20 To je bilo živo bitje, ki sem ga videl pod Izraelovim Bogom ob reki Kebár; spoznal sem, da so to kerubi. 21 Vsak je imel štiri obraze, vsak štiri peruti; pod njihovimi perutmi je bilo nekaj človeškim rokam podobnega. 22 O podobi njihovih obrazov pa to: bili so isti obrazi, ki sem jih videl ob reki Kebár – taki so bili videti. Šli so vsi naravnost naprej.