Prilika o sejalcu
4
1 Spet je začel učiti ob jezeru. Pri njem se je zbrala zelo velika množica, tako da je stopil v čoln in sedel v njem na jezeru, medtem ko je bila vsa množica na kopnem pri jezeru.
2 Veliko jih je učil v prilikah in jim med svojim poučevanjem govoril:
3 »Poslušajte! Sejalec je šel sejat.
4 Pri sejanju je nekaj semena padlo ob pot. Ali na pot; podobno v v. 15. Priletele so ptice in ga pozobale.
5 Drugo je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje.
6 Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo.
7 Spet drugo je padlo med trnje, in trnje je zrastlo ter ga zadušilo, da ni obrodilo sadu.
8 Druga semena pa so padla na dobro zemljo, rastla, se množila in dajala sad; eno je obrodilo trideseternega, drugo šestdeseternega in spet drugo stoternega.«
9 In govoril je: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«
Namen prilik
10 Ko je bil na samem, so ga tisti, ki so bili skupaj z dvanajsterimi okrog njega, vprašali, kaj pomenijo prilike.
11 In govoril jim je: »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva; tistim, ki so zunaj, pa se vse daje Db. pa vse postaja. v prilikah,
12 da
gledajo, gledajo – pa ne vidijo,
poslušajo, poslušajo – pa ne doumejo,
da se ne spreobrnejo in se jim ne odpusti.«
Razlaga prilike o sejalcu
13 In govoril jim je: »Te prilike ne razumete? Kako boste potem doumeli vse prilike?
14 Sejalec seje besedo.
15 Ob poti, kjer se seje beseda, so tisti, ki sicer slišijo, toda brž pride satan in izruje vanje vsejano besedo.
16 Posejani na kamnita tla so tisti, ki besedo z veseljem sprejmejo, takoj ko jo slišijo,
17 a v sebi nimajo korenine, ampak so nestanovitni. Ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj pohujšajo.
18 Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo,
19 toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in poželenja po drugih stvareh se prikradejo vanje in jim zadušijo besedo, tako da postane nerodovitna.
20 V dobro zemljo vsejani pa so tisti, ki besedo poslušajo, jo sprejmejo in obrodijo sad: eni trideseternega, drugi šestdeseternega in spet drugi stoternega.«
|