Psalm 146 (145)
O večni Božji zvestobi
146
1 Aleluja!
Hvali, moja duša, Gospoda.
2 Hvalil bom Gospoda v svojem življenju,
igral bom svojemu Bogu, dokler bom bival.
3 Ne zaupajte knezom,
sinu človekovemu, pri katerem ni rešitve.
4 Ko njegov duh odide, se vrne v svojo zemljo,
tisti dan propadejo njegovi načrti.
5 Blagor mu, komur je Bog Jakobov v pomoč
in je njegovo upanje v Gospodu, njegovem Bogu,
6 ki je naredil nebo in zemljo,
morje in vse, kar je v njih,
ki varuje zvestobo na veke,
|