|
13 Z enim Duhom namreč smo mi vsi krščeni v eno telo, bodisi Judje ali Grki, bodisi sužnji ali svobodniki, in vsi smo napojeni enega Duha.
14 Saj tudi telo ni eden ud, temveč mnogi.
15 Ako reče noga: ›Ker nisem roka, nisem od telesa,‹ ali zato ni od telesa?
16 In ako reče uho: ›Ker nisem oko, nisem od telesa,‹ ni li zato od telesa?
17 Ko bi bilo celo telo oko, kje bi bil sluh? ko bi bilo celo sluh, kje bi bil voh?
18 Tako pa je Bog postavil ude, slehernega izmed njih po telesu, kakor je hotel.
19 Ko bi bili pa vsi eden ud, kje bi bilo telo?
20 Tako so pa sicer mnogi udje, a telo eno.
21 Nikar ne more oko reči roki: ›Ni te mi treba,‹ ali zopet glava nogama: ›Ni mi vaju treba.‹
22 Marveč tisti udje telesa, ki se zde slabejši, so tem bolj potrebni;
23 in kateri se nam zde manj častni na telesu, okoli teh stavimo obilnejšo čast, in naši nespodobni dobivajo tem obilnejšo spodobnost;
24 našim spodobnim pa tega ni treba. Ali Bog je zložil telo, davši pomanjkljivemu večjo čast,
25 da bi ne bilo razpora v telesu, ampak da bi udje enako skrbeli drug za drugega.
26 In če trpi eden ud, z njim trpe vsi udje; a če je en ud v slavi, se vesele z njim vsi udje.
|
