41 In Elija veli Ahabu: Pojdi gori, jej in pij, kajti šumi, kakor da se bliža silen dež. 42 Ahab torej gre gori jest in pit. A Elija stopi na vrh Karmela in, pripognjen proti zemlji, skloni obraz svoj med kolena svoja. 43 In reče hlapcu svojemu: Pojdi gori in poglej proti morju! In gre gori in pogleda, pa reče: Ničesar ni. In mu veli: Pojdi spet tja, sedemkrat! 44 In ob sedmem potu reče: Glej, oblaček vstaja iz morja, majhen kakor moška roka. Pa veli: Pojdi in reci Ahabu: Zaprezi in pelji se doli, da te dež ne zadrži! 45 In medtem malo po malo zatemni nebo z oblaki in vetrom, in nastane velik dež. In Ahab sede na voz in se pelje v Jezreel. 46 Roka Gospodova pa je bila nad Elijem, in opasal si je ledje in tekel pred Ahabom do vhoda v Jezreel.

1 In Ahab je povedal Jezabeli vse, kar je storil Elija, tudi, kako je umoril vse preroke z mečem. 2 In pošlje Jezabela sla k Eliju, da sporoči: Bogovi naj mi store to in to naj še pridenejo, ako ne storim jutri ob tem času z življenjem tvojim, kakor si storil z življenjem onih. 3 In ko je zvedel to, vstane in odide zaradi življenja svojega in pride v Bersebo na Judovem in pusti ondi hlapca svojega. 4 Sam pa gre dalje v puščavo, en dan hoda, in pride in sede pod brinov grm in prosi zase, da bi umrl, govoreč: Zadosti mi je! sedaj, o Gospod, vzemi dušo mojo; kajti nisem boljši nego očetje moji! 5 In leže in zaspi pod brinovim grmom. A glej, angel se ga dotakne in mu veli: Vstani in jej! 6 In se ozre, in glej, pri glavi njegovi je bil kruh, pečen na gorkih kamenih, pa vrč vode. In ko zaužije in se napije, leže zopet. 7 In angel Gospodov pride zopet, v drugič, se ga dotakne in veli: Vstani in jej! kajti predolga je pot zate. 8 In vstane in je in pije in potuje v moči tiste jedi štirideset dni in štirideset noči, dokler ne pride do gore Božje, Horeba.