1 David kralj pa je bil že star in prileten, in pokrivali so ga z odejami, a se ni ogrel. 2 Zato so mu rekli služabniki njegovi: Poišče naj se za gospoda mojega, kralja, mlada devica, in naj stoji pri kralju in mu bodi strežnica ter naj spava v naročju njegovem, da se ogreje gospod moj, kralj. 3 In iskali so lepe mladenke po vseh krajih Izraelovih, in najdejo Abisago Sunamljanko ter jo pripeljejo h kralju. 4 Mladenka pa je bila zelo lepa, in postala je strežnica kralju in mu je služila; a kralj je ni spoznal.

5 Tedaj se je Adonija, sin Hagitin, povzdignil, rekoč: Jaz bom kraljeval! In oskrbi si voz in konj in petdeset mož, ki naj bi tekali pred njim. 6 In oče njegov ga nikdar ni užalil, da bi mu bil rekel: Zakaj si storil tako? Bil pa je tudi zelo lepe postave mož, in rojen je bil po Absalomu. 7 In posvetoval se je z Joabom, sinom Zervijinim, in z duhovnikom Abiatarjem, in ona sta mu pomagala, hodeč za njim. 8 Ali Zadok duhovnik in Benaja, sin Jojadov, in Natan prerok in Simej in Rej in vojščaki, ki so bili Davidovi, niso bili pri Adoniju. 9 In Adonija pokolje ovac in volov in pitancev pri kamenu Zoheletu, ki je tik studenca Rogela, in povabi vse brate svoje, sinove kraljeve, in vse može Judove, kraljeve služabnike; 10 toda Natana preroka in Benaja in vojščakov in Salomona, brata svojega, ni povabil.

11 Tedaj govori Natan Batsebi, materi Salomonovi, rekoč: Nisi li slišala, da je zakraljeval Adonija, sin Hagitin, in David, gospod naš, ne ve za to? 12 Sedaj pa pridi, daj, da ti svetujem, da bi rešila življenje sebi in sinu svojemu Salomonu. 13 Pojdi in stopi h kralju Davidu in mu reci: Nisi li, gospod moj, kralj, prisegel meni, dekli svoji, in rekel: Salomon, sin tvoj, bo kraljeval za menoj in on bo sedel na prestolu mojem? Zakaj torej kraljuje Adonija? 14 Glej, ko boš tam še govorila s kraljem, pridem tudi jaz noter za teboj in potrdim besede tvoje. 15 In Batseba pride h kralju v čumnato. Kralj pa je bil zelo star, in Abisaga Sunamljanka je stregla kralju. 16 In Batseba se pripogne in stori poklon kralju. In kralj vpraša: Kaj želiš? 17 Ona mu pa reče: Gospod moj, ti si prisegel pri Gospodu, Bogu svojem, dekli svoji: Salomon, sin tvoj, bo kraljeval za menoj in on bo sedel na prestolu mojem. 18 In sedaj, glej, Adonija kraljuje, in ti, gospod moj, kralj, ne veš tega. 19 In je zaklal obilo volov in pitancev in ovec ter je povabil vse sinove kraljeve in Abiatarja, duhovnika, in Joaba, poveljnika vojske, a Salomona, hlapca tvojega, ni povabil. 20 Ti pa, gospod moj, kralj – oči vsega Izraela se ozirajo v te, da jim poveš, kdo bo sedel na prestolu gospoda mojega, kralja, za teboj. 21 Sicer se zgodi, ko bo legel gospod moj, kralj, k očetom svojim, da bodo šteli mene in sina mojega Salomona kakor dva grešnika. 22 In glej, ko še govori s kraljem, pride Natan prerok. 23 In naznanijo kralju, rekoč: Glej, Natan prerok. In ko stopi pred kralja, se pokloni pred kraljem z obrazom do tal. 24 In Natan reče: Gospod moj, kralj, si li ti rekel: Adonija bo kraljeval za menoj in on bo sedel na prestolu mojem? 25 Kajti danes je šel doli in zaklal obilo volov in pitancev in ovac ter je povabil vse sinove kraljeve in poveljnike vojske in Abiatarja duhovnika; in glej, jedo in pijejo pred njim ter govore: Živel kralj Adonija! 26 Mene pa, mene hlapca tvojega, in Zadoka duhovnika in Benaja, sina Jojadovega, in hlapca tvojega Salomona ni povabil. 27 Se li je ta stvar napravila po gospodu mojem, kralju? Pa nisi oznanil hlapcem svojim, kdo bo sedel na prestolu gospoda mojega, kralja, za njim? 28 Nato kralj odgovori in reče: Pokličite mi Batsebo. In ona stopi pred kralja in se postavi pred njim. 29 In kralj priseže in veli: Kakor res živi Gospod, ki je rešil dušo mojo iz vseh nadlog: 30 kakor sem ti prisegel pri Gospodu, Bogu Izraelovem, rekši: Salomon, sin tvoj, bo kraljeval za menoj in on bo sedel na prestolu mojem namesto mene, res, tako storim danes. 31 Tedaj se pripogne Batseba z obrazom do tal in stori kralju poklon ter reče: Naj živi gospod moj, kralj David, vekomaj!

32 In kralj David veli: Pokličite mi Zadoka duhovnika in Natana preroka in Benaja, sina Jojadovega. In pridejo pred kralja. 33 In kralj jim veli: Vzemite s seboj hlapce gospoda svojega in dajte Salomonu, sinu mojemu, jezditi na mojem mezgu ter ga peljite doli h Gihonu. 34 In tam naj ga pomazili Zadok duhovnik in Natan prerok za kralja Izraelu, in trobite na trobento ter recite: Naj živi kralj Salomon! 35 Potem pojdete gori za njim, in on pride sem ter sede na moj prestol, zakaj kraljeval bo na mojem mestu, in jaz sem ukazal zanj, da bodi vojvoda Izraelu in Judi. 36 In Benaja, sin Jojadov, odgovori kralju in reče: Amen! Gospod, Bog gospoda mojega, kralja, naj reče istotako! 37 Kakor je bil Gospod z gospodom mojim, kraljem, tako bodi s Salomonom in poveličaj mu prestol bolj, nego ga je poveličal gospodu mojemu, kralju Davidu. 38 Zadok duhovnik torej in Natan prerok in Benaja, sin Jojadov, in Keretejci in Peletejci gredo doli ter posade Salomona na mezga kralja Davida in ga peljejo h Gihonu. 39 In Zadok duhovnik vzame rog z oljem iz Šotora in pomazili Salomona. In zatrobijo na trobento, in vse ljudstvo kliče: Naj živi kralj Salomon! 40 In vse ljudstvo je šlo gori v mesto za njim, in množica je godla na piščali in se veselila z velikim veseljem, da je zemlja odmevala od njih glasu. 41 In Adonija in vsi gostje, ki so bili z njim, zaslišijo to, ko so končali pojedino. In ko Joab čuje trobente glas, reče: Čemu je ta šum v mestu kakor ob vstaji? 42 Ko še govori, glej, prispeje Jonatan, sin Abiatarja duhovnika, in Adonija reče: Pridi sem, kajti vrl si mož in neseš dobro poročilo. 43 In Jonatan odgovori in reče Adoniju: V resnici je gospod naš, kralj David, postavil Salomona za kralja! 44 In kralj je z njim poslal Zadoka duhovnika in Natana preroka in Benaja, sina Jojadovega, in Keretejce in Peletejce, in so ga posadili na kraljevega mezga, 45 in Zadok duhovnik in Natan prerok sta ga pomazilila za kralja pri Gihonu. In prišli so gori odondod z veseljem, da se je mesto razburilo. To je šum, ki ste ga slišali. 46 In Salomon je že tudi zasedel prestol kraljestva. 47 In vrhutega so prišli kraljevi hlapci blagoslavljat gospoda našega, kralja Davida, govoreč: Bog tvoj naj stori ime Salomonovo bolj sloveče nego tvoje ime in poveliča prestol njegov bolj nego tvoj prestol. In kralj se je poklonil Bogu na postelji svoji. 48 In kralj je tudi rekel takole: Hvaljen bodi Gospod, Bog Izraelov, ki mi je dal danes sedečega na prestolu mojem, da moje oči to še vidijo. 49 In vsi gostje Adonijevi se prestrašijo ter vstanejo in odidejo vsak svojim potom. 50 Adonija pa, boječ se Salomona, vstane in odide ter se oprime oltarjevih rogov. 51 In povedali so Salomonu, rekoč: Glej, Adonija se boji kralja Salomona, in glej, drži se rogov oltarja in govori: Naj mi priseže danes kralj Salomon, da ne ubije hlapca svojega z mečem. 52 In Salomon veli: Ako se izkaže vrlega moža, mu las ne pade z glave na tla; ako se pa hudoba najde pri njem, mora umreti. 53 Pošlje torej Salomon in ga pripeljejo od oltarja. In pride ter se pokloni kralju Salomonu, in Salomon mu reče: Pojdi v hišo svojo!