2
1 Davidu pa so se bližali dnevi, da umrje. In zapove sinu svojemu Salomonu, rekoč:
2 Jaz odhajam po poti vsega zemeljskega; bodi torej močan in kaži se moža
3 in strezi na službo Gospodu, Bogu svojemu, da hodiš po potih njegovih, da izpolnjuješ postave in zapovedi in sodbe njegove in pričevanja njegova, po tem, kar je pisano v zakonu Mojzesovem, da bi imel prospeh v vsem, kar počneš in kamorkoli se obrneš;
4  da bi Gospod utrdil besedo svojo, ki jo je govoril zame, rekoč: Bodo li pazili sinovi tvoji na pot svojo, da hodijo pred menoj v resnici z vsem srcem svojim in z vso dušo svojo, ne bo ti zmanjkalo (je dejal) moža za prestol Izraelov.
|