1 In satan se je vzdignil zoper Izraela in izpodbodel Davida, da naj sešteje Izraela. 2 In David veli Joabu in poglavarjem ljudstva: Pojdite, seštejte Izraelce od Bersebe do Dana, in prinesite mi poročilo, da vem njih število! 3 In Joab reče: Gospod pridaj k ljudstvu svojemu stokrat toliko, kolikor jih je! Ali, gospod moj, kralj, niso li vsi gospoda mojega hlapci? Čemu zahteva to gospod moj? Zakaj se naj to šteje v pregreho Izraelu? 4 Vendar pa je obveljala beseda kraljeva zoper Joaba. Zatorej odide Joab in prehodi vse Izraelovo in se vrne v Jeruzalem. 5 In dal je Joab število preštetega ljudstva Davidu; in bilo je vsega Izraela tisočkrat tisoč in sto tisoč mož, ki so izdirali meč; iz Jude pa štiristo in sedemdeset tisoč mož, ki so izdirali meč. 6 A Levija in Benjamina ni štel z njimi vred, kajti beseda kraljeva se je mrzila Joabu.

7 To povelje pa se je hudo videlo v očeh Božjih, in udaril je Izraela. 8 In David reče Bogu: Hudo sem grešil, da sem storil to; a sedaj, prosim, odpravi krivico hlapca svojega, kajti ravnal sem zelo nespametno! 9 In Gospod je govoril Gadu, Davidovemu vidcu, rekoč: 10 Pojdi in govôri Davidu in reci: Tako pravi Gospod: Troje ti ponujam, izberi si eno, da naj ti storim. 11 Pride torej Gad k Davidu in mu reče: Tako pravi Gospod: Izberi si: 12 bodisi tri leta lakote, ali da tri mesece bežiš pred nasprotniki svojimi, ko te dohiteva meč sovražnikov tvojih, ali pa tri dni meč Gospodov in kugo v deželi in angela Gospodovega, ki bo pogubljal po vseh mejah Izraelovih. Sedaj pa premisli, kakšen odgovor naj dam njemu, ki me je poslal. 13 In David reče Gadu: V stiski sem veliki! Rajši padem, prosim, v roko Gospodovo, kajti veliko je usmiljenje njegovo; le nikar naj ne padem v roko človeško! 14 Poslal je torej Gospod kugo nad Izraela, in pomrlo je iz Izraela sedemdeset tisoč mož. 15 In Bog pošlje angela proti Jeruzalemu, da ga pogubi; in ko je pogubljal, je pogledal Gospod in žal mu je bilo hudega; in veli angelu, ki je pokončeval: Dosti je, odtegni zdaj roko svojo! In angel Gospodov je stal pri gumnu Ornana Jebusejca. 16 David pa povzdigne oči in vidi angela Gospodovega stoječega med zemljo in nebom in v roki njegovi potegnjen meč, naperjen proti Jeruzalemu. Tedaj padejo David in starešine, oblečeni v raševino, na obraze svoje. 17 In David reče Bogu: Nisem li jaz velel, naj se sešteje ljudstvo? Jaz sem tisti, ki sem grešil in zelo krivično ravnal, te ovce pa, kaj so storili? Roka tvoja, prosim, o Gospod, Bog moj, bodi zoper mene in zoper očeta mojega hišo, nikar zoper tvoje ljudstvo, da ga tepe!

18 Tedaj zapove angel Gospodov Gadu, da veli Davidu, naj gre gori in zgradi oltar Gospodu na gumnu Ornana Jebusejca. 19 In David je šel gori po besedi Gadovi, ki jo je govoril v imenu Gospodovem. 20 Ornan pa se ozre in zagleda angela, in štirje sinovi njegovi, ki so bili pri njem, se skrijejo; Ornan je namreč mlatil pšenico. 21 In ko David pride do Ornana, se ta ozre in zagleda Davida in gre z gumna ter se Davidu prikloni z obrazom do tal. 22 Tedaj reče David Ornanu: Prepústi mi kraj tega gumna, da na njem zgradim oltar Gospodu, prepústi mi ga za polno ceno, da bi nehala kuga med ljudstvom. 23 Ornan pa reče Davidu: Vzemi si ga, in stori naj z njim gospod moj, kralj, kar se mu dobro vidi; glej, dam ti voli v žgalno daritev in mlatilnice za drva in pšenico v jedilno daritev: vse dam rad. 24 A kralj David reče Ornanu: Nikar, ampak res hočem to kupiti od tebe za polno ceno, ker ne vzamem, kar je tvojega, za Gospoda, in ne bom daroval žgalne daritve brez stroškov. 25 Dal je torej David Ornanu za tisti kraj šeststo zlatih seklov po teži. 26 In David je zgradil ondi oltar Gospodu in je daroval žgalne in mirovne daritve in klical Gospoda; on pa mu je odgovoril iz nebes po ognju na oltarju žgalnih daritev. 27 In Gospod ukaže angelu, in angel vtakne meč zopet v nožnico svojo.

28 V tistem času, ko je David videl, da mu je Gospod odgovoril na gumnu Ornana Jebusejca, je daroval ondi. 29 Kajti šotor Gospodov, ki ga je naredil Mojzes v puščavi, in oltar žgalnih daritev, sta bila tisti čas na višavi v Gibeonu. 30 A David ni mogel predenj tja hoditi, da bi iskal Boga, tako je bil prestrašen zaradi meča angela Gospodovega.