1 In Gospod je rekel Abramu: Pojdi iz dežele svoje in od sorodovine svoje in iz očeta svojega hiše v deželo, ki ti jo pokažem; 2 in storil te bom v narod velik in te blagoslovil, in poveličam ime tvoje, in v blagoslov bodi! 3 In blagoslovil bom nje, ki blagoslavljajo tebe, in kdor te preklinja, njega bom preklel, in blagoslovljene bodo v tebi vse rodovine zemlje. 4 In Abram se napoti, kakor mu je bil zapovedal Gospod, in Lot je šel z njim; imel pa je Abram petinsedemdeset let, ko je potoval iz Harana. 5 Vzame namreč Abram Sarajo, ženo svojo, in Lota, sina brata svojega, z vsem premoženjem svojim, katero so pridelali, in z dušami, ki so jih pridobili v Haranu, in odpotujejo, da bi šli v pokrajino Kanaansko. In prišli so v deželo Kanaansko.

6 In Abram preide deželo do kraja Sihema, do hrasta Morejevega. Bival je pa tedaj Kanaanec v deželi. 7 In Gospod se prikaže Abramu ter reče: Semenu tvojemu hočem dati to deželo. Abram pa postavi tam oltar Gospodu, ki se mu je bil prikazal. 8 In napoti se odtod v gorovje proti jutranji strani Betela in postavi šotor svoj: Betel mu je bil od zahoda in Aj od vzhoda; in postavi tam oltar Gospodu, in klical je ime Gospodovo. 9 Potem je potoval Abram dalje v južno stran.

10 Bila pa je lakota v deželi, zatorej gre Abram doli v Egipt, da bi tujčeval ondi, ker huda lakota je bila v deželi. 11 In ko je bil že blizu, da pride v Egipt, reče Saraji, ženi svoji: Glej, znam, da si žena lepe postave. 12 Lahko se zgodi, ko te zagledajo Egipčani in reko: Ta je žena njegova, da me ubijejo, tebe pa ohranijo živo. 13 Reci, prosim, da si sestra moja, da mi bo dobro zaradi tebe in da bom živel zavoljo tebe.

14 In zgodi se, ko je prišel Abram v Egipt, da so videli Egipčani ženo, da je silno lepa. 15 In videli so jo knezi Faraonovi in so jo hvalili pred Faraonom, in žena je bila vzeta v hišo Faraonovo. 16 Ta je Abramu dobro storil zaradi nje, tako da je imel ovac ter volov in oslov ter hlapcev in dekel in velblodov. 17 Ali udari Gospod z velikimi stiskami Faraona in hišo njegovo zaradi Saraje, žene Abramove. 18 In pokliče Faraon Abrama ter reče: Kaj si mi to storil? Zakaj mi nisi povedal, da je tá žena tvoja? 19 Zakaj si rekel: Sestra je moja? In vzel sem jo, da mi bodi žena. In sedaj, glej, tu imaš ženo svojo, vzemi jo in odidi! 20 Tedaj ukaže Faraon zanj možem, ki so ga spremili in ženo njegovo in vse, kar je imel.