19 Ti pa so rodovi Izaka, sina Abrahamovega: Abraham je rodil Izaka; 20 in Izak je imel štirideset let, ko si je vzel Rebeko, hčer Betuela Aramejca iz Padan-arama, sestro Labana Aramejca, za ženo. 21 In prosil je Izak srčno Gospoda za ženo svojo, zato ker je bila nerodovitna, in izprositi se mu je dal Gospod, in spočela je Rebeka, žena njegova. 22 In ko sta se med seboj pehala otročiča v njej, reče: Če je tako, čemu sem tukaj? In šla je posvetovat se z Gospodom. 23 Gospod pa ji veli:

24 Ko so se torej izpolnili dnevi njeni za porod, glej, dvojčka v telesu njenem. 25 Izide pa prvi, rjav, ves kakor kosmat plašč: zato so ga imenovali Ezava. 26 Potem pa izide brat njegov, čigar roka je držala Ezava za peto: zato so ga imenovali Jakoba. Imel pa je Izak šestdeset let, ko ju je rodila.

27 In dečka sta odrasla, in Ezav je bil dober lovec, mož poljski, Jakob pa krotak mož, bival je v šotorih. 28 Ljubil je pa Izak Ezava, ker je rad jedel od njegovega lova; a Rebeka je ljubila Jakoba. 29 In Jakob je kuhal jed; in Ezav pride s polja, in bil je truden. 30 In Ezav reče Jakobu: Daj mi, prosim, zajeti od te rjave jedi, ker jako sem truden. Zato so ga imenovali Edoma. 31 Jakob pa reče: Prodaj mi danes svoje prvorojenstvo. 32 Ezav pa reče: Glej, proti smrti hitim, čemu mi tisto prvorojenstvo? 33 In Jakob reče: Prisezi mi danes. In mu priseže in proda prvorojenstvo svoje Jakobu. 34 In Jakob dá Ezavu kruha in lečne jedi; ta pojé in se napije, potem vstane ter odide. Tako je Ezav zaničeval prvorojenstvo.

1 Zgodi se pa, ko se je bil postaral Izak in so mu oči temnele, tako da ni videl, da pokliče Ezava, sina svojega starejšega, ter mu reče: Sin moj! In ta reče njemu: Tu sem. 2 Nato veli: Glej, postaral sem se in ne vem dne smrti svoje. 3 Vzemi torej, prosim, orodje svoje, tul in lok svoj, pa pojdi na polje ter ulovi mi lov; 4 in pripravi mi okusno jed, kakor jo rad imam, ter prinesi mi, da jem in da te blagoslovi duša moja, preden umrem. 5 Rebeka pa je slišala, ko je govoril Izak Ezavu, sinu svojemu. Odide torej Ezav na polje lov lovit, da ga prinese. 6 V tem ogovori Rebeka Jakoba, sina svojega: Glej, slišala sem očeta tvojega govorečega z Ezavom, bratom tvojim, ko mu je dejal: 7 Prinesi mi lov ter pripravi mi okusno jed, da jo jem in te blagoslovim pred Gospodom, preden umrem. 8 Sedaj torej, sin moj, poslušaj glas moj, kar ti jaz velim. 9 Pojdi k čredi, vzemi tam ter prinesi mi dva najboljša kozliča, da ju pripravim v okusno jed očetu tvojemu, kakršno ima rad; 10 potem jo prineseš očetu svojemu ter jedel bo, da bi te blagoslovil, preden umre. 11 Jakob pa reče Rebeki, materi svoji: Glej, Ezav, brat moj, je mož kosmat, jaz pa mož gladek. 12 Lahko me potiplje oče moj, in zdel se mu bom, kakor da ga zasmehujem, in pripravim nadse prekletstvo, ne pa blagoslova. 13 Pa mu reče mati njegova: Nadme pridi prekletstvo tvoje, sin moj; le poslušaj glas moj ter pojdi in mi prinesi! 14 Odide torej, vzame in prinese materi svoji; in mati njegova pripravi okusno jed, kakor je imel rad oče njegov. 15 Nato vzame Rebeka oblačila Ezava, sina svojega starejšega, najlepša, ki jih je imela pri sebi doma, in obleče Jakoba, sina svojega mlajšega; 16 in s kožicami kozličev obleče roke njegove in gladino vratu njegovega. 17 In dene jed okusno s kruhom, ki ga je bila pripravila, v roko Jakoba, svojega sina.

18 In gre k očetu svojemu ter reče: Oče moj! Ta veli: Tu sem, kdo si ti, sin moj? 19 Jakob odgovori očetu svojemu: Jaz sem, Ezav, prvenec tvoj; storil sem, kakor si mi ukazal. Vstani, prosim, sedi in jej od lova mojega, da me blagoslovi duša tvoja. 20 Izak pa reče sinu svojemu: Kako hitro si to dobil, sin moj! In ta reče: Ker je storil Gospod, Bog tvoj, da mi je prišlo naproti. 21 Tedaj reče Izak Jakobu: Pristopi, prosim, da te otipljem, sin moj, si li ti sin moj Ezav ali ne? 22 Pristopi torej Jakob k Izaku, očetu svojemu, ki ga otiplje ter reče: Glas je glas Jakobov, a te roke so roke Ezavove. 23 In ni ga spoznal, zato ker so bile roke njegove podobne rokam Ezava, brata njegovega, kosmate; in ga je blagoslovil. 24 In reče: Ti tukaj, si li sin moj Ezav? Jakob odgovori: Sem! 25 In reče: Podaj mi in jedel bom od lova sina svojega, da te blagoslovi duša moja. In ko mu je podal, pojé, in ko mu je prinesel vina, popije. 26 Nato mu veli Izak, oče njegov: Pristopi le ter me poljubi, sin moj! 27 Pristopil je torej in ga poljubil, in ko on začuti duh oblačil njegovih, ga blagoslovi in reče:

30 Zgodi se pa, ko je nehal Izak blagoslavljati Jakoba in ko je bil komaj Jakob odšel izpred obličja Izaka, očeta svojega, da se Ezav vrne z lova. 31 In pripravi tudi on okusno jed in prinese očetu svojemu, ter reče očetu svojemu: Vstani, oče moj, ter jej od lova sina svojega, da me blagoslovi duša tvoja. 32 Reče mu pa Izak, oče njegov: Kdo si ti? In odvrne: Jaz, sin tvoj, prvenec tvoj, Ezav. 33 Tedaj zatrepeče Izak s trepetom silno velikim ter reče: Kdo pa je tisti, ki je ulovil lov in mi prinesel, in jedel sem od vsega, preden si prišel, in sem ga blagoslovil? Tudi ostane blagoslovljen. 34 Ko je pa slišal Ezav očeta svojega besede, zavpije z vpitjem velikim in silno bridkim ter reče očetu svojemu: Blagoslovi me, tudi mene, oče moj! 35 On pa reče: Prišel je brat tvoj po zvijači, in odnesel je blagoslov tvoj. 36 In reče Ezav: Ni li se prav imenoval Jakob? kajti izpodrinil me je že v drugič: ob prvenstvo me je pripravil, in glej, zdaj je odnesel blagoslov moj. Nato reče: Nisi li nič blagoslova mi prihranil? 37 Odgovarjajoč pa reče Izak Ezavu: Glej, za gospoda sem ti ga postavil, in vse brate sem mu izročil za hlapce, tudi z žitom in vinom sem ga podprl: tebi torej kaj naj še storim, sin moj? 38 Reče pa Ezav očetu svojemu: Ali imaš le edin blagoslov, oče moj? Blagoslovi me, tudi mene, oče moj! In Ezav zažene svoj glas ter joka. 39 In odgovori Izak, oče njegov, in mu reče:

41 In sovražil je Ezav Jakoba zaradi blagoslova, s katerim ga je bil blagoslovil oče njegov. In Ezav reče v srcu svojem: Bližajo se dnevi žalovanja za mojim očetom, tedaj umorim Jakoba, brata svojega. 42 In sporočili so Rebeki besede Ezava, sina njenega starejšega; pošlje torej in pokliče Jakoba, sina svojega mlajšega, ter mu reče: Glej, Ezav, brat tvoj, se tolaži zate s tem, da te umori. 43 Sedaj torej, sin moj, poslušaj glas moj: vstani ter pobegni k Labanu, bratu mojemu, v Haran. 44 Tam bivaj z njim malo dni, dokler se ne uleže brata tvojega srd; 45 dokler se ne obrne jeza brata tvojega od tebe ter pozabi tisto, kar si mu storil. Potem pošljem in te vzamem k sebi od tam. Zakaj bi naj izgubila vaju oba v enem dnevu? 46 Izaku pa reče Rebeka: Studi se mi življenje moje zaradi hčerá Hetejcev. Če vzame Jakob ženo izmed hčer Hetejcev, kakršni sta oni dve, izmed hčer tega kraja, čemu mi življenje?