|
Druga knjiga Mojzesova,
ki se imenuje
Eksodus
1
1  In ta so imena sinov Izraelovih, ki so prišli v Egipt z Jakobom; vsak je prišel z rodbino svojo:
2 Ruben, Simeon, Levi in Juda,
3 Isahar, Zebulon in Benjamin,
4 Dan in Neftali, Gad in Aser.
5 In bilo je vseh duš, ki so izšle iz ledij Jakobovih, sedemdeset; a Jožef je bil prej v Egiptu.
6 In umrl je Jožef in vsi bratje njegovi in vse to pokolenje.
7 In sinovi Izraelovi so bili plodoviti, rodili so se obilo, razmnoževali so se in postali so jako, jako mogočni; in napolnila se je zemlja z njimi.
8 Nastopi pa v Egiptu nov kralj, ki ni poznal Jožefa.
9 Ta reče ljudstvu svojemu: Glejte, ljudstvo sinov Izraelovih je številnejše in mogočnejše od nas.
10 Dejte, pametno ravnajmo proti njemu, da se ne razmnoži, in zgodilo bi se, ako nastane vojna, da se tudi ono pridruži sovražnikom našim in se bo vojskovalo zoper nas in odšlo iz dežele.
11 Nastavijo torej nad njimi priganjače za raboto, da naj jih tlačijo pri njih težaškem delu. Zidali so pa Faraonu mesta za skladišča, Pitom in Rameses.
12 A čim bolj so jih tlačili, tem bolj so se razmnoževali, tem bolj so se razširjali: in Egipčane je bilo groza sinov Izraelovih.
13 In neusmiljeno so Egipčani priganjali sinove Izraelove k delu;
14 in grenili so jim življenje s trdim delom z ilovico in z opeko in z vsakovrstnim opravilom na polju, z vsem njih delom, katero so jim nakladali neusmiljeno.
15 In ukaže kralj egiptovski dvema hebrejskima babicama, katerih prvi je bilo ime Šifra in drugi ime Pua,
16 rekoč: Ko pomagate ženam hebrejskim pri porodu, pazite na rojenje: če je sin, usmrtite ga, če pa hči, naj ostane živa.
17 Bali sta se pa ti babici Boga in nista delali, kakor jima je bil ukazal kralj egiptovski, temveč pustili sta dečke živeti.
18 In pokliče kralj egiptovski ti babici in jima reče: Zakaj sta to storili in pustili dečke živeti?
19 Babici pa odgovorita Faraonu: Niso Hebrejke kakor egiptovske žene: ker so krepke narave, porodijo, preden pride k njim babica.
20 In Bog je dobro storil tema babicama. Ljudstvo pa se je množilo in postalo zelo mogočno.
21 In ker sta se babici bali Boga, jima je napravil hiši.
22 In zapove Faraon vsemu ljudstvu svojemu, rekoč: Vsakega sina, ki se jim narodi, vrzite v reko, a vsako hčer ohranite živo.
2
1 Odide pa mož iz hiše Levijeve in si vzame hčer Levijevo.
2 In žena spočne ter rodi sina, in ko vidi, da je lep, ga skriva tri mesece.
3 In ko ga ni mogla dalje skrivati, vzame zanj pletenico iz papirovega trstja in jo zamaže z ilovico in s smolo, potem položi dečka vanjo in jo dene v ločje na Nilovem bregu.
4 Njegova sestra pa se postavi od daleč, da bi videla, kaj se bo z njim zgodilo.
5 In pride doli hči Faraonova kopat se v reki; in njene dekle se izprehajajo poleg reke. In zagleda pletenico sredi ločja in pošlje svojo deklo, da jo prinese.
6 Ko jo pa odpre, vidi dete, in glej, deček joče. In stori se ji milo in reče: Izmed otrok Hebrejcev je ta.
7 In sestra njegova reče hčeri Faraonovi: Ali naj grem in ti pokličem ženo dojnico izmed Hebrejk, da ti odgoji to dete?
8 In hči Faraonova ji veli: Pojdi! In deklica gre in pokliče otrokovo mater.
9 In hči Faraonova ji veli: Vzemi tega otročička in odgoji mi ga, in dam ti plačilo tvoje. In žena vzame otroka, in ga je vzgajala.
10 In ko je deček odrastel, ga je privedla k hčeri Faraonovi. In bil ji je za sina in imenovala je ime njegovo Mojzes, rekoč: Ker sem ga potegnila iz vode.
11 In zgodi se v tistih dnevih, da pride Mojzes, ko je bil že velik, k bratom svojim in gleda njih težaško delo; in vidi moža Egipčana, da tepe moža Hebrejca, izmed bratov njegovih.
12 In ozre se sem in tja, in ko vidi, da ni nikogar blizu, ubije Egipčana in ga zagrebe v pesek.
13 In izide zopet drugi dan, in glej, dva moža, Hebrejca, se prepirata. In reče tistemu, ki je delal krivico: Zakaj tepeš bližnjega svojega?
14 Ta pa reče: Kdo te je postavil za kneza in sodnika nam? Misliš li me umoriti, kakor si umoril Egipčana? Tedaj se Mojzes prestraši in reče: Gotovo se je zvedela ta stvar!
15 In Faraon, ko je začul o tem dogodku, je nameraval Mojzesa umoriti. A Mojzes pobegne izpred obličja Faraonovega, in je prebival v deželi Madianski; in usede se pri nekem studencu.
16 Duhovnik madianski pa je imel sedmero hčera, ki so prišle zajemat vodo; in napolnile so korita, da bi napojile čredo očeta svojega.
17 A pridejo pastirji in jih odženo. Mojzes pa vstane in jim pomaga in napoji njih čredo.
18 In ko pridejo k Reguelu, očetu svojemu, jim reče: Zakaj ste se danes vrnile tako hitro?
19 In odgovore: Mož Egipčan nas je rešil iz rok pastirjev in tudi nam zajel vode in napojil je čredo.
20 On pa reče hčeram svojim: In kje je on? zakaj ste popustile tistega moža? Pokličite ga, da jé z nami kruh!
21 In Mojzes privoli, da ostane pri tem možu; ta pa da Mojzesu Ziforo, hčer svojo.
22 In ko porodi sina, imenuje on ime njegovo Gersom, kajti reče: Priseljenec sem v tuji zemlji.
23 In zgodi se v mnogih tistih dnevih, da umrje egiptovski kralj. In sinovi Izraelovi so zdihovali zaradi tlake in vpili so, in njih vpitje od tlačanstva je prišlo k Bogu.
24 In uslišal je Bog njih stokanje, in spomnil se je Bog svoje zaveze z Abrahamom, z Izakom in z Jakobom.
25 In Bog je pogledal na sinove Izraelove, in spoznal jih je Bog.
3
1 Mojzes pa je pasel čredo Jetra, tasta svojega, duhovnika madianskega. In žene čredo onkraj puščave in pride na goro Božjo, Horeb.
2 In prikaže se mu angel Gospodov v plamenu ognja iz sredi grma; in pogleda, in glej, grm gori v ognju, pa grm ne zgori.
3 In reče Mojzes: Stopim vendar tja in pogledam to veliko prikazen, zakaj grm ne zgori?
4 Ko pa vidi Gospod, da stopa bliže, da bi pogledal, mu zakliče Bog iz sredi grma in veli: Mojzes, Mojzes! On pa reče: Tukaj sem.
5 In veli: Ne bližaj se semkaj! Sezuj obuvalo z nog svojih, zakaj mesto, ki na njem stojiš, je sveta zemlja.
6 In reče: Jaz sem Bog očeta tvojega, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov. In Mojzes si zastre obraz, kajti boji se ozreti v Boga.
7 In Gospod reče: Videl sem, videl stisko ljudstva svojega, ki je v Egiptu, in njih vpitje pred njih priganjači sem slišal, kajti jaz poznam bolečine njegove.
8 In stopil sem doli, da ga otmem iz rok Egipčanov in odpeljem iz one dežele v dobro in prostrano deželo, v deželo, v kateri teče mleko in med, v kraj Kanaancev in Hetejcev in Amorejcev in Ferizejcev in Hevejcev in Jebusejcev.
9 In sedaj, glej, vpitje sinov Izraelovih je prišlo do mene, in videl sem tudi stisko, s katero jih stiskajo Egipčani.
10 Sedaj torej pojdi, da te pošljem k Faraonu, in popelji moje ljudstvo, sinove Izraelove, iz Egipta.
11 In reče Mojzes Bogu: Kdo sem jaz, da naj grem k Faraonu ter popeljem sinove Izraelove iz Egipta?
12 On pa reče: Jaz bodem s teboj, in to ti bodi znamenje, da sem te jaz poslal: ko popelješ ljudstvo iz Egipta, boste služili Bogu na tejle gori.
13 In Mojzes odgovori Bogu: Glej, ko pridem k sinovom Izraelovim in jim porečem: Bog očetov vaših me je poslal k vam, in mi oni reko: Katero je ime njegovo? kaj naj jim povem?
14 In Bog reče Mojzesu: Jaz Sem, Ki Sem. In reče: Tako boš rekel sinovom Izraelovim: Jaz Sem me je poslal k vam.
15 In Bog reče dalje Mojzesu: Tako reci sinovom Izraelovim: Gospod, Bog očetov vaših, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov, me je poslal k vam. To je moje ime vekomaj in to je spomin moj od roda do roda.
16 Pojdi in zberi starešine Izraelove in jim govôri: Gospod, Bog očetov vaših, se mi je prikazal, Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov, govoreč: Zares sem vas obiskal in videl, kako se vam godi v Egiptu,
17 in rekel sem: Izvesti vas hočem iz stiske egiptovske v deželo Kanaancev in Hetejcev in Amorejcev in Ferizejcev in Hevejcev in Jebusejcev, v deželo, v kateri teče mleko in med.
18 In poslušali bodo tvoj glas. Potem pojdeš ti in starešine izraelski h kralju egiptovskemu in mu porečete: Gospod, Bog Hebrejcev, nam je prišel naproti. In sedaj dovoli, da gremo tri dni hoda v puščavo in darujemo Gospodu, Bogu svojemu.
19 Pa jaz vem, da vam kralj egiptovski ne dovoli, da bi šli, tudi ne, če z mogočno roko pridem nadenj.
20 In iztegnem roko svojo in udarim Egipt z vsemi čudovitimi deli svojimi, katera bom storil sredi njega; in potem vas izpusti.
21 In dam milost temu ljudstvu v očeh Egipčanov, in zgodi se, ko izidete, ne pojdete prazni:
22 marveč vsaka žena bo izprosila od sosede in domačinke svoje srebrnih in zlatih dragotin ter oblačil, in naložite jih sinovom in hčeram svojim in oplenite Egipčane.
4
1 Mojzes pa odgovori in reče: Glej, pa oni mi ne bodo verovali in ne bodo poslušali glasu mojega, ampak porečejo: Ni se ti prikazal Gospod.
|
