1 Tretji mesec po odhodu sinov Izraelovih iz dežele Egiptovske, v isti dan so prišli v Sinajsko puščavo. 2 Odrinili so bili iz Rafidima in prišli v Sinajsko puščavo, in utaborili so se v puščavi; tamkaj je Izrael gorovju nasproti razpel šotore. 3 In Mojzes je stopil gori k Bogu, in Gospod mu je klical z gore, govoreč: Tako govôri hiši Jakobovi in oznani sinovom Izraelovim: 4 Sami ste videli, kaj sem storil Egiptu in kako sem vas nosil na orlovih perotih in vas privedel k sebi. 5 In sedaj, če boste resno poslušali glas moj in držali zavezo mojo, bodete moja dragotina pred vsemi narodi, kajti moja je vsa zemlja; 6 in bodete mi kraljestvo duhovnikov in svet narod. To so besede, ki jih boš govoril sinovom Izraelovim.

7 In Mojzes pride in skliče starešine ljudstva in jim predloži vse te besede, ki mu jih je ukazal Gospod. 8 In odgovori vse ljudstvo hkrati, rekoč: Storiti hočemo vse, kar je govoril Gospod. In sporočil je Mojzes besede ljudstva Gospodu. 9 In Gospod reče Mojzesu: Glej, jaz pridem k tebi v temnem oblaku, zato da bi čulo ljudstvo govor moj s teboj ter da bi ti tudi verovalo vekomaj. In Mojzes je oznanil Gospodu besede ljudstva. 10 In Gospod reče Mojzesu: Idi k ljudstvu in posveti jih danes in jutri, in naj operejo oblačila svoja, 11 in naj bodo pripravljeni za tretji dan, zakaj tretjega dne pride Gospod pred očmi vsega ljudstva na goro Sinaj. 12 In napravi mejo ljudstvu okrog in reci: Varujte se stopiti na goro ali dotakniti se njenega kraja; kdorkoli se gore dotakne, mora umreti. 13 Ne bo se ga dotaknila nobena roka, ampak kamenali ga bodo ali ustrelili, bodi žival, bodi človek, živ ne sme ostati. Ko bo trobenta zategnjeno donela, pojdejo proti gori. 14 In prišel je Mojzes doli z gore k ljudstvu, in posvetil je ljudstvo, in oprali so oblačila svoja. 15 In rekel je ljudstvu: Bodite pripravljeni za tretji dan, ne približajte se ženi.

16 In ko napoči jutro tretjega dne, nastane grmenje in bliskanje in temni oblaki na gori in silno močne trombe glas; in treslo se je vse ljudstvo, ki je bilo v taboru. 17 In Mojzes je vedel ljudstvo iz tabora Bogu naproti; in postavili so se spodaj ob gori. 18 Vsa gora Sinaj pa se je kadila, zato ker je bil Gospod stopil nanjo v ognju, in njen dim se je valil kvišku kakor dim iz topilne peči; in vsa gora se je silno tresla. 19 In glas trombe je bil čimdalje močnejši; Mojzes je govoril, in Bog mu je odgovarjal z glasom. 20 In Gospod je stopil doli na goro Sinaj, na vrh gore, in poklical je Gospod Mojzesa na vrh gore, in Mojzes je šel tja gori. 21 In Gospod reče Mojzesu: Stopi doli, posvari ljudstvo, naj nikar naprej ne silijo h Gospodu, hoteč gledati, da jih ne pade veliko. 22 Pa tudi duhovniki, ki pristopajo h Gospodu, naj se posveté, da se Gospod ne zažene vanje. 23 In Mojzes reče Gospodu: Ljudstvo ne more stopiti na goro Sinaj, ker si nas sam posvaril, rekoč: Napravi ograjo okoli gore in posveti jo. 24 In Gospod mu reče: Idi doli, in potem pridi sem ti in Aron s teboj; a duhovniki in ljudstvo naj ne silijo naprej, hoteč pristopiti h Gospodu, da se ne zažene vanje. 25 In Mojzes je prišel doli k ljudstvu in jim povedal.

1 In Bog je govoril vse te besede, rekoč: 2 Jaz sem Gospod, Bog tvoj, ki sem te izpeljal iz dežele Egiptovske, iz hiše sužnosti.

3 Ne imej drugih bogov zraven mene.

4 Ne delaj si rezanih podob niti nikakršnih podob tega, kar je zgoraj na nebu, kar je spodaj na zemlji in kar je v vodah pod zemljo: 5 ne moli jih in ne časti jih, zakaj jaz sem Gospod, Bog tvoj, Bog mogočni, goreči, ki obiskujem krivico očetov na sinovih do tretjega in četrtega pokolenja tistih, ki me sovražijo, 6 in izkazujem milost tisočim onih, ki me ljubijo in izpolnjujejo zapovedi moje.

7 Ne imenuj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga, zakaj Gospod ne pusti brez kazni njega, ki bi imenoval ime njegovo po nemarnem.

8 Spominjaj se sobotnega dne, da ga posvečuješ. 9 Šest dni boš delal in opravljal ves posel svoj, 10 ali sedmi dan je čas počitka Gospodu, Bogu tvojemu: v njem ne opravljaj nobenega dela, ne ti, ne sin tvoj, ne hči tvoja, ne hlapec tvoj, ne dekla tvoja, ne živina tvoja, niti tujec, ki je v vratih tvojih. 11 Zakaj v šestih dneh je ustvaril Gospod nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, in sedmi dan je počival: zato je blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.

12 Spoštuj očeta svojega in mater svojo, da se podaljšajo dnevi tvoji v deželi, katero ti da Gospod, Bog tvoj.

13 Ne ubijaj.

14 Ne prešuštvuj.

15 Ne kradi.

16 Ne govori krivega pričevanja zoper bližnjega svojega.

17 Ne poželi hiše bližnjega svojega, ne poželi žene bližnjega svojega, ne hlapca njegovega, ne dekle njegove, ne vola, ne osla njegovega, ne ničesar, kar je bližnjega tvojega.

18 In vse ljudstvo je čulo grmenje in trombe glas in videlo plamene in kadečo se goro; in ko je ljudstvo to videlo, je trepetalo in se postavilo od daleč. 19 In rekli so Mojzesu: Govôri ti z nami, in poslušali bomo; nikar pa naj ne govori z nami Bog, da ne umrjemo. 20 In Mojzes reče ljudstvu: Ne bojte se, kajti zato, da bi vas izkusil, je prišel Bog, in zato, da bode strah njegov pred vašim obličjem, da ne grešite. 21 In stalo je ljudstvo od daleč, Mojzes pa se je približal temi, v kateri je bil Bog.

22 In govoril je Gospod Mojzesu: Tako porečeš sinovom Izraelovim: Sami ste videli, da sem iz nebes govoril z vami. 23 Ne delajte si ničesar zraven mene, bogov iz srebra in bogov iz zlata si nikar ne delajte! 24 Napraviš mi oltar iz prsti, in na njem boš daroval svoje žgalne in mirovne daritve, svojo drobnico in goved svojo; na vsako mesto, kjerkoli storim, da se bo spominjalo imena mojega, bom prihajal k tebi in te blagoslovil. 25 In če mi napraviš oltar iz kamenja, ne gradi ga iz rezanih kamenov: kajti ako si vihtel nad njim železo svoje, si ga oskrunil. 26 Tudi ne boš stopal po stopnicah k oltarju mojemu, da se ne odkrije sramota tvoja pred njim.

1 In to so sodne pravice, ki jim jih predložiš:

2 Če kupiš hlapca Hebrejca, bo šest let služil, in sedmo leto odide v svobodo brezplačno. 3 Ako je prišel sam, sam tudi odide; ako je imel ženo, odide žena njegova z njim. 4 Ako mu je dal njegov gospodar ženo in mu je rodila sinove ali hčere, tedaj bodo žena in otroci njeni njenega gospodarja, in on odide sam. 5 Ako bi pa rekel tisti hlapec: Ljubim gospodarja svojega, ženo svojo in otroke svoje, ne maram oditi v svobodo, 6 tedaj ga pripelje njegov gospodar pred sodnike, in postavi ga k vratom ali k podboju in mu prebodi uho s šilom; in bode mu hlapec za vselej.

7 Če kdo proda svojo hčer za deklo, ne odide, kakor odhajajo hlapci. 8 Ako ne bi ugajala svojemu gospodu, ki si jo je zaročil, naj ji dovoli, da se odkupi; tujemu narodu je ne bo smel prodati, ker je nezvesto ravnal z njo. 9 Ako jo pa zaroči sinu svojemu, ji izkaži pravico, kakršno imajo hčere. 10 Ako si vzame drugo za ženo: njenega živeža, njene obleke in zakonske dolžnosti naj ji ne krati. 11 In ako ji ne da teh treh reči, naj odide brezplačno, brez odkupnine.

12 Kdor udari človeka, da umrje, mora umreti. 13 Ako ga pa ni zalezoval, a Bog je pripustil, da je roka njegova smrtno zadela, ti odločim mesto, kamor naj zbeži. 14 Ako pa kdo snuje zlobo proti bližnjemu svojemu, da bi ga s prevaro usmrtil, ga odpraviš celo od oltarja mojega, da umrje. 15 In kdor udari očeta svojega ali mater svojo, mora umreti. 16 In kdor ukrade človeka in ga proda, ali če ga najdejo v roki njegovi, mora umreti. 17 In kdor preklinja očeta svojega ali mater svojo, mora umreti.

18 Če se moža spreta in drug drugega udarita s kamenom ali pa s pestjo, pa ne umre, ampak obleži v postelji: 19 ko zopet vstane in hodi zunaj ob palici, ne bodi kaznjen tisti, ki ga je udaril; samo naj mu poplača, kar je zamudil, in poskrbi mu, da popolnoma ozdravi. 20 In če kdo tepe hlapca svojega ali deklo svojo s šibo, da umrjeta pod roko njegovo, mora biti kaznovan; 21 ako pa preživita eden ali dva dni, ne bodi kaznovan, ker sta njegov denar. 22 In če se možje tepó in udari kdo nosečo ženo, da izgubi zarod, druga poškodba pa se ji ne zgodi: mora plačati kazen v denarju, kolikor mu naloži mož tiste žene, in plača naj, kakor bodo sodniki določili. 23 Če se pa zgodi poškodba, se mora dati življenje za življenje, 24 oko za oko, zob za zob, roka za roko, noga za nogo, 25 opeklina za opeklino, rana za rano, bula za bulo. 26 In če kdo udari svojega hlapca ali svojo deklo v oko in ga skazi, naj ga odpusti v svobodo za oko njegovo. 27 In če izbije zob svojemu hlapcu ali dekli svoji, naj ga odpusti v svobodo za zob njegov.

28 In če vol pobode moža ali ženo, da umrjeta, bodi vol kamenan in mesa njegovega ne smejo jesti; volov gospodar pa bodi brez krivde. 29 Ako pa je bil vol bodljiv poprej in so posvarili gospodarja njegovega, pa ga ni zapiral, in usmrti moža ali ženo, naj kamenajo vola in tudi gospodarja njegovega naj umoré. 30 Če se mu pa naloži poravnava, naj plača za odrešitev življenja svojega vse, kolikor mu nalože. 31 Najsi je pobodel sina ali hčer, naj ravnajo z njim po tem sodnem pravu. 32 Ako pa vol pobode hlapca ali deklo, naj plača njegov lastnik njiju gospodarju trideset srebrnikov, in vola naj s kamenjem posujejo.

33 In če kdo odpre jamo ali če kdo izkoplje jamo in je ne pokrije, in pade vanjo vol ali osel, 34 naj povrne posestnik jame: v denarju naj plača njiju gospodarju, mrtva žival pa bodi njegova. 35 In če vol rani vola sosedovega, da pogine, naj prodasta živega vola in si razdelita izkupiček, pa tudi mrtvega vola. 36 Ako pa se je vedelo, da je bil vol bodljiv poprej in ga ni zapiral njegov gospodar, naj povrne vola za vola, in mrtvi bodi njegov.

37 Če kdo ukrade vola ali ovco in zakolje ali proda živinče, naj povrne pet volov za vola in štiri ovce za ovco.

4 Če kdo popase njivo ali vinograd in izpusti živino svojo, da naj se pase na njivi drugega, povrne škodo z najboljšim, kar ima na njivi svoji in v vinogradu svojem. 5 Ako nastane ogenj in se vname trnje in zgori kopica snopja ali rastoče žito ali polje, mora povrniti, kdor je zažgal.

6 Če kdo shrani pri svojem prijatelju denar ali blago, in bode ukradeno iz hiše tega moža: ako se tat najde, mora dvojno povrniti; 7 ako tatu ne najdejo, naj se postavi hišni gospodar pred sodnike, ni li iztegnil roke svoje po blagu bližnjega svojega. 8 Ob vsakem poneverjenju, če gre za vola, ali osla, ali ovco, ali obleko ali za katerokoli izgubljeno reč, o kateri se pravi: Moja je, naj pride pravda obeh strank pred sodnike: kogar sodniki spoznajo za krivega, ta naj dvojno plača bližnjemu svojemu. 9 Če kdo shrani pri svojem sosedu osla ali vola ali ovco ali kako drugo žival, in ta pogine ali bode poškodovana ali odpeljana, ne da bi kdo videl to: 10 prisega Gospodova naj odloči med njima, ni li iztegnil roke svoje po blagu bližnjega svojega, in lastnik njegov jo sprejme, in oni ne bo dolžan povrniti. 11 Ako pa mu je bilo ukradeno, naj povrne lastniku. 12 Če je zver raztrgala živinče, naj to prinese v potrdilo; raztrganega mu ni treba povrniti. 13 In če si kdo izposodi od svojega bližnjega živino, in bode poškodovana ali pogine v nenavzočnosti gospodarjevi, mu jo mora povrniti, 14 ako pa je gospodar zraven, mu je ne povrne: najeta je bila, in vštelo se je v najemščino.

15 Če kdo zapelje devico, ki ni še zaročena, in leži z njo, mora plačati doto in si jo vzeti za ženo. 16 Če mu je pa njen oče nikakor noče dati, naj odšteje denarja primerno doti, navadni za device. 17 Čarovnici ne daj živeti. 18 Kdorkoli leži z živino, mora umreti. 19 Kdor daruje bogovom mimo samega Gospoda, bodi iztrebljen.

20 Tujcu ne delaj sile in ga ne tlači, kajti tujci ste bili v deželi Egiptovski. 21 Nobene vdove in sirote ne žalite. 22 Če jih kakorkoli razžališ in bodo vpile k meni, gotovo uslišim njih vpitje; 23 in razvname se jeza moja, in vas pomorim z mečem, da bodo žene vaše vdove in otroci vaši sirote. 24 Če denarja posodiš ljudstvu mojemu, ubožcu, ki biva zraven tebe, ne bodi mu kakor oderuh, tudi mu ne naloži obresti. 25 Če sploh prejmeš plašč bližnjega svojega v zastavo, povrni mu ga, preden sonce zaide; 26 kajti to je edina odeja njegova, obleka za nagoto njegovo: v čem naj bi spal? In zgodi se, če bo vpil k meni, da ga uslišim, kajti jaz sem milostljiv. 27 Sodnikov ne kolni in kneza ljudstva svojega ne preklinjaj.

28 Ne odlašaj darovati od obilosti žita svojega in tekočine svoje. Prvenca izmed sinov svojih daruj meni. 29 Enako delaj z govedjo in drobnico svojo: sedem dni naj ostane pri materi svoji, osmi dan jo pa daruj meni. 30 In sveti možje mi bodite; zato mesa, ki je na polju raztrgano od zveri, ne jejte, temveč ga vrzite psom.

1 Ne raznašaj lažnivega govorjenja; ne podajaj roke svoje krivičniku, da bodeš priča za nepravičnost. 2 Ne potegni z množico, da bi delal zlo; in v pravdi ne govôri iz nagnjenja do množice, da se izprevrne sodba. 3 Tudi na ubožca se ne oziraj v pravdi njegovi. 4 Ako srečaš vola sovražnika svojega ali osla, da je zašel, pripelji mu ga varno nazaj. 5 Ako vidiš osla sovražilca svojega, da leži pod tovorom svojim, ne hodi mimo, ne da bi mu pomagal: rad mu pomozi z njim vred. 6 Ne zavijaj pravice siromaku svojemu v pravdi njegovi. 7 Ogiblji se nepoštene reči. Nedolžnega in pravičnega ne ubijaj, zakaj krivičnega ne opravičim. 8 Ne jemlji daril, kajti darilo oslepi nje, ki gledajo z odprtimi očmi, in preobrne besede pravičnih. 9 In tujca ne tlači, zakaj veste, kako je v duši tujcu, ker ste sami bili tujci v deželi Egiptovski. 10 Šest let posevaj zemljo svojo in spravljaj pridelke njene; 11 a sedmo leto naj ti leži in počiva, da jo uživajo ubožci tvojega ljudstva, in kar po njih preostane, naj pojé poljska zverina. Prav tako delaj z vinogradom in z olivnikom svojim. 12 Šest dni opravljaj posel svoj in sedmi dan počivaj, da se odpočijeta vol in osel tvoj in se oddahneta sin dekle tvoje in tujec. 13 In pazite na vse, kar sem vam rekel; in imena tujih bogov ne omenjajte, še sliši naj se ne iz vaših ust.

14 Trikrat v letu mi posvečuj praznik. 15 Praznik opresnikov praznuj: sedem dni boš jedel opresen kruh, kakor sem ti zapovedal, v določeni čas v mesecu Abibu, kajti v njem si šel iz Egipta; in nihče naj se ne prikaže prazen pred mojim obličjem; 16 in praznik žetve, prvin tvojega pridelka, tistega, kar seješ na polju; in praznik spravljanja ob koncu leta, kadar pospraviš svoje pridelke s polja. 17 Trikrat v letu naj se prikažejo vsi moški tvoji pred obličjem Gospoda Jehove. 18 Ne daruj krvi daritve moje zraven kvašenega kruha, in masti od mojega praznika naj ne ostane do jutra. 19 Prve prvine plodov zemlje svoje prinesi v hišo Gospoda, svojega Boga. Ne kuhaj kozliča v matere njegove mleku.

20 Glej, jaz pošiljam angela svojega pred teboj, da te varuje na potu in te pripelje v kraj, katerega sem pripravil. 21 Pazi se obličja njegovega in poslušaj njegov glas; ne upiraj se mu, ker ne izpregleda prestopkov vaših, zakaj moje ime je v njem. 22 Če boš pa pazljivo poslušal njegov glas in delal vse, kar govorim: sovražnik bodem tvojim sovražnikom in nasprotnikom tvojim nasprotnik. 23 Kajti angel moj pojde pred teboj in te privede k Amorejcem in Hetejcem in Ferizejcem in Kanaancem in Hevejcem in Jebusejcem, in jih iztrebim. 24 Ne klanjaj se njih bogovom in jim ne služi, tudi ne delaj po njih delih, marveč docela jih razruši in dočista poteri njih stebre s podobami. 25 In služite Gospodu, Bogu svojemu, in blagoslovil bo kruh tvoj in vodo tvojo, in odpravim bolezen izmed vas. 26 Ne bode je, ki bi negodno rodila, ne nerodovitne v deželi tvoji; število dni tvojih dopolnim. 27 Strah svoj pošljem pred teboj ter zbegam vsa ljudstva, h katerim prideš, in vse sovražnike tvoje poženem v beg pred teboj. 28 In pošljem pred teboj sršene, ki bodo pregnali Hevejce, Kanaance in Hetejce izpred tebe. 29 Ne preženem jih izpred tebe v enem letu, da se ne opustoši dežela in se ne pomnože poljske zveri zoper tebe. 30 Pomalem jih preženem izpred tebe, dokler se ne razmnožiš in ne posedeš dežele. 31 In postavim mejo tvojo od Rdečega morja do morja Filistejcev in od puščave do velereke; kajti v roko tvojo dam prebivalce tiste dežele, in izgnal jih boš pred seboj. 32 Zaveze ne skleni z njimi, ne z njih bogovi. 33 Ne prebivajo naj v tvoji deželi, da te ne zapeljejo v greh zoper mene; zakaj če bi služil njih bogovom, bi ti gotovo bilo v zanko.

1 In Mojzesu je rekel: Pridi gori h Gospodu, ti in Aron, Nadab in Abihu in sedemdeset izmed starešin Izraelovih, in molite od daleč.

1 In Mojzesu je rekel: Pridi gori h Gospodu, ti in Aron, Nadab in Abihu in sedemdeset izmed starešin Izraelovih, in molite od daleč. 2 In Mojzes sam naj pristopi h Gospodu, oni pa naj ne pristopijo, in tudi ljudstvo naj ne hodi gori z njim.

3 In Mojzes gre in pove ljudstvu vse besede Gospodove in vse sodne pravice; in vse ljudstvo odgovori z enim glasom, rekoč: Storiti hočemo vse besede, ki jih je govoril Gospod. 4 In Mojzes je napisal vse besede Gospodove. In vstane zgodaj zjutraj in sezida oltar pod goro in dvanajst kamenenih spomenikov po številu dvanajstih rodov Izraelovih. 5 In pošlje izmed Izraelovih otrok mladeniče, ki so darovali žgalne daritve in klali mirovne daritve juncev Gospodu. 6 In Mojzes vzame polovico krvi in jo dene v medenice, z drugo polovico krvi pa poškropi oltar. 7 In vzame knjigo zaveze in bere, da sliši ljudstvo. In rekli so: Storiti hočemo vse, kar je govoril Gospod, in pokorni bodemo. 8 In Mojzes vzame kri in poškropi z njo ljudstvo in reče: Glejte, kri zaveze, ki jo je Gospod z vami sklenil na podlagi vseh teh besed.

9 Tedaj so šli gori Mojzes in Aron, Nadab in Abihu in sedemdeset izmed starešin Izraelovih. 10 In videli so Boga Izraelovega: in pod njegovimi nogami je bilo kakor tla iz safirovih plošč in kakor nebo, kadar je jasno. 11 In ni iztegnil roke svoje zoper plemenitnike Izraelovih sinov, in videli so Boga in so jedli in pili.

12 In Gospod reče Mojzesu: Stopi k meni na goro in bodi tukaj; in dam ti kameniti plošči ter postavo in zapoved, katero sem napisal, da jih učiš. 13 Mojzes torej vstane in Jozue, strežnik njegov, in Mojzes stopi na goro Božjo. 14 Starešinam pa je bil rekel: Ostanite tukaj, dokler se k vam ne povrneva; in glejte, Aron in Hur sta pri vas: če ima kdo kako reč, naj pride k njima. 15 In Mojzes stopi na goro, in oblak pokrije goro. 16 In slava Gospodova je počivala na gori Sinajski, in oblak jo je pokrival šest dni; in sedmi dan je poklical Mojzesa iz sredi oblaka. 17 In kazala se je slava Gospodova kakor požirajoč ogenj na vrhu gore pred očmi sinov Izraelovih. 18 In Mojzes je šel v sredo oblaka in stopil na goro; in bil je Mojzes na gori štirideset dni in štirideset noči.