1 In zgodi se potem, da je David vprašal Gospoda, rekoč: Naj li grem gori v katero mest Judovih? In Gospod mu reče: Pojdi! In David vpraša: Kam naj grem? Veli: V Hebron! 2 David torej gre gori in tudi dve ženi njegovi, Ahinoama Jezreelska in Abigaila, bivša žena Nabala Karmelskega. 3 Tudi može, ki so bili pri njem, je pripeljal David gori, vsakega z družino njegovo, in prebivali so v hebronskih mestih. 4 In prišli so možje Judovi in so ondi pomazilili Davida za kralja hiši Judovi. In ko so povedali Davidu, da so možje iz Jabesa v Gileadu pokopali Savla, 5 pošlje sle k možem v Gileadski Jabes in jim sporoči: Blagoslovljeni bodite od Gospoda, da ste izkazali to milost gospodu svojemu, Savlu, in ste ga pokopali! 6 Sedaj pa izkaži Gospod milost in zvestobo vam, pa tudi jaz povrnem to dobro delo vam, ki ste ga storili. 7 Sedaj torej naj bodo močne roke vaše in hrabri bodite! Kajti Savel, gospod vaš, je mrtev, in mene je pomazilila hiša Judova sebi za kralja.

8 Abner pa, sin Nerov, poveljnik Savlove vojske, je vzel Isboseta, Savlovega sina, ter ga je prepeljal v Mahanaim 9 in postavil za kralja nad Gileadom in nad Asurskimi in nad Jezreelom in Efraimom in Benjaminom in nad vsem Izraelom. 10 Isboset, sin Savlov, je bil štirideset let star, ko je zakraljeval Izraelu, in vladal je dve leti. Samo hiša Judova je šla za Davidom. 11 Časa pa, ki je v njem kraljeval David v Hebronu hiši Judovi, je bilo sedem let in šest mesecev. 12 In Abner, sin Nerov, je odrinil s hlapci Isboseta, Savlovega sina, iz Mahanaima v Gibeon. 13 Tudi Joab, sin Zervijin, in hlapci Davidovi so odrinili, in so se srečali pri ribniku v Gibeonu; in sedejo eni na oni strani ribnika, drugi pa na tej strani ribnika. 14 Abner pa reče Joabu: Vstanejo naj mladeniči in igrajo boj pred nami. In Joab reče: Naj vstanejo! 15 Tedaj vstanejo in nastopijo po številu: dvanajst za Benjamina in za Isboseta, sina Savlovega, in dvanajst iz hlapcev Davidovih. 16 In zgrabi vsakteri svojega nasprotnika za glavo in mu zasadi meč v stran, in popadajo skupaj. Zato se tisto mesto imenuje Helkat-hazurim, ki je v Gibeonu. 17 In vnel se je zelo trd boj tisti dan, in hlapci Davidovi porazijo Abnerja in može Izraelove. 18 Bili so pa ondi trije sinovi Zervije: Joab in Abisaj in Asahel. In Asahel je bil lahkih nog kakor katera izmed srn, ki živé na polju. 19 In Asahel je podil Abnerja, in se ni obrnil ne na desno, ne na levo, tekoč za Abnerjem. 20 Tedaj se ozre Abner in reče: Si li ti Asahel? Odgovori: Sem. 21 In Abner mu veli: Obrni se ali na desno ali na levo in primi teh mladeničev enega in si vzemi njegovo orožje! Ali Asahel se ni hotel odvrniti od njega. 22 In Abner zopet veli Asahelu: V stran kreni, ne hodi za menoj! Zakaj hočeš, da te pobijem na tla? Kako bi smel potem stopiti bratu tvojemu Joabu pred oči? 23 Vendar pa ni hotel kreniti od njega; zato ga Abner udari z zadnjim koncem sulice v trebuh, da mu je pogledala sulica odzadaj, in pade ondi in umrje na tistem mestu. In kdorkoli je prišel na mesto, kjer je Asahel padel in umrl, se je ustavil.

24 Joab in Abisaj pa sta podila Abnerja, in sonce je bilo zašlo, ko sta dospela do griča Ame, ki je pred Giahom, ob poti v Gibeonsko puščavo. 25 In sinovi Benjaminovi se zbero pri Abnerju ter se skupijo v krdelo, in stopijo na vrh griča. 26 Tedaj kliče Abner proti Joabu in reče: Bode li meč žrl brez konca? Ne veš li, da nazadnje pride bridkost? Kako dolgo nočeš reči ljudstvu, da naj neha preganjati svoje brate? 27 In Joab reče: Kakor res Bog živi, ako bi ne bil ti govoril, bi se bilo ljudstvo že davi vrnilo, ne eden ne bi bil tiral brata svojega! 28 Tedaj zatrobenta Joab, in vse ljudstvo se ustavi, in niso več podili Izraela, niti se več bojevali. 29 Abner in možje njegovi pa so šli vso noč po nižini in so prešli Jordan ter prehodili ves Bitron in prišli v Mahanaim. 30 In Joab se vrne od Abnerja, in ko je zbral vse ljudstvo, je manjkalo izmed hlapcev Davidovih devetnajst mož in Asahela. 31 A hlapci Davidovi so pobili iz Benjamincev in iz Abnerjevega moštva tristo in šestdeset mož, ki so umrli. 32 In so vzdignili Asahela in ga pokopali v grobu očeta njegovega v Betlehemu. Joab in možje njegovi pa so hodili vso noč, in dan jim je zasvital, ko so dospeli v Hebron.

1 In bil je dolgo boj med hišo Savlovo in hišo Davidovo. In David je čimdalje bolj napredoval, Savlova hiša pa je bolj in bolj pešala. 2 In Davidu so se rodili sinovi v Hebronu: prvenec je bil Amnon, iz Ahinoame Jezreelske; 3 drugi pa Kileab, iz Abigaile, bivše žene Nabala Karmelskega; in tretji Absalom, sin Maake, hčere Talmaja, kralja v Gesurju; 4 četrti Adonija, sin Hagite, in peti Sefatija, sin Abitale; 5 in šesti Itream iz Egle, žene Davidove. Ti so se rodili Davidu v Hebronu.

6 In bilo je, dokler sta se bojevali hiša Savlova in hiša Davidova, da se je Abner kazal močnega za hišo Savlovo. 7 Savel pa je bil imel priležnico, po imenu Ricpo, hčer Ajevo. In Isboset reče Abnerju: Zakaj se družiš z očeta mojega priležnico? 8 In razjezi se Abner hudo zaradi teh besed Isbosetovih in reče: Sem li jaz pasja glava, ki se oklepa Jude? Danes izkazujem milost hiši očeta tvojega Savla, bratom in prijateljem njegovim, in tebe nisem izdal Davidu v roke, pa ti mi danes očitaš pregrešek s tisto žensko? 9 Bog naj stori Abnerju to in ono naj pridene, ako ne izvršim, kakor je Gospod prisegel Davidu, 10 da se vzame kraljestvo od hiše Savlove in se postavi Davidov prestol nad Izraelom in nad Judo, od Dana do Bersebe! 11 In ni mogel Abnerju odgovoriti besede, ker se ga je bal.

12 In pošlje Abner poročnike pri tej priči k Davidu in reče: Čigava je dežela? in sporoči: Skleni zavezo z menoj, in glej, roka moja bode s teboj, da potegnem vsega Izraela za teboj! 13 David reče: Dobro, hočem storiti zavezo s teboj; le eno reč zahtevam od tebe, namreč: ne boš videl obličja mojega, razen da mi prej pripelješ Mihalo, hčer Savlovo, ko prideš, da vidiš obličje moje. 14 Pošlje tudi David poročnike k Isbosetu, Savlovemu sinu, in sporoči: Daj mi ženo mojo Mihalo, ki sem si jo zaročil s sto sprednjimi kožicami Filistejcev. 15 In Isboset pošlje in jo vzame od moža njenega, od Faltiela, sina Laisovega. 16 In njen mož je šel z njo in spotoma jokal, idoč za njo do Bahurima. Tedaj mu reče Abner: Pojdi, vrni se! In se je vrnil.

17 In Abner se je zmenil s starešinami Izraelovimi in dejal: Nekdaj ste želeli, da vam bodi David kralj. 18 Sedaj pa izvršite to! Zakaj Gospod je govoril o Davidu: Po roki služabnika mojega Davida hočem rešiti ljudstvo svoje Izraela iz roke Filistejcev in iz vseh njih sovražnikov pesti. 19 Enako je govoril Abner na ušesa Benjamincem. Potem je šel Abner govorit tudi na ušesa Davidu v Hebronu vse, kar se je dobro videlo Izraelu in vsej Benjaminovi hiši. 20 Pride tedaj Abner k Davidu v Hebron in dvajset mož z njim. In David napravi gostijo Abnerju in možem, ki so bili pri njem. 21 In Abner reče Davidu: Vstanem in pojdem in zberem vsega Izraela h gospodu svojemu, kralju, da bi sklenili zavezo s teboj in da boš vsem kraljeval, kakor želi duša tvoja. Nato odpošlje David Abnerja, in ta odide v miru. 22 In glej, hlapci Davidovi in Joab se vrnejo z bojnega obhoda in prineso veliko plena s seboj. Abner pa ni bil več pri Davidu v Hebronu, zakaj ta ga je bil odposlal, in on je šel v miru. 23 Ko torej pride Joab z vsem bojnim moštvom, povedo Joabu, rekoč: Abner, sin Nerov, je prišel h kralju, in on ga je pustil, da je šel v miru. 24 Tedaj gre Joab noter h kralju in reče: Kaj si storil? Glej, Abner je prišel k tebi: zakaj si ga odpustil, da je šel, kamor mu drago? 25 Poznaš vendar Abnerja, Nerovega sina, da te je prišel varat in pozvedovat, kako hodiš ven in noter, da bi vedel vse, kar delaš. 26 In ko pride Joab od Davida, pošlje sle za Abnerjem, in privedejo ga od vodnjaka Sire. A David ni vedel za to. 27 Ko pa se vrne Abner v Hebron, ga potegne Joab na stran pod vrata, da bi na tihem z njim govoril, in tam ga zabode v trebuh, da je umrl, zaradi krvi Asahela, brata njegovega. 28 Ko David poslej to zasliši, reče: Nedolžen sem in kraljestvo moje pred Gospodom vekomaj pri krvi Abnerja, sina Nerovega. 29 Naj pride ta kri na glavo Joabu in na njegovega očeta vso hišo, in hiša Joabova ne bodi nikdar brez človeka, ki ima sluzotok ali gobe, ali ki hodi ob palici, ali ki pade pod mečem, ali ki mu primanjkuje kruha. 30 Tako sta Joab in Abisaj, brat njegov, umorila Abnerja, zato ker je usmrtil njiju brata Asahela v boju pri Gibeonu.

31 David pa veli Joabu in vsemu ljudstvu, ki je bilo pri njem: Raztrgajte oblačila svoja in prepašite se z raševnikom in žalujte pred Abnerjem! In David kralj je šel za mrtvaškim odrom. 32 In pokopali so Abnerja v Hebronu, in kralj je povzdignil glas svoj in jokal pri grobu Abnerjevem, in vse ljudstvo je plakalo. 33 In kralj je pel žalostinko nad Abnerjem, govoreč:

In vse ljudstvo je plakalo za njim tem bolj. 35 In vse ljudstvo pride, da nagne Davida, da bi jedel kruh, dokler je še dan; a David priseže, rekoč: Bog mi stôri to in prideni še to, ako okusim kruh ali kaj drugega, dokler ne zajde sonce! 36 In vse ljudstvo je to priznalo in mu je ugajalo, kakor je bilo sploh, karkoli je storil kralj, dobro v očeh ljudstva. 37 In spoznalo je vse ljudstvo in ves Izrael tisti dan, da ni prišlo od kralja, da je bil ubit Abner, sin Nerov. 38 In kralj reče hlapcem svojim: Ne veste li, da je danes padel knez in velikan v Izraelu? 39 Jaz pa sem še slaboten, čeprav maziljeni kralj. In ta dva moža, sinova Zervijina, sta mi pretrda. Gospod poplačaj tistemu, ki ravna krivično, po krivičnosti njegovi!

1 In ko je slišal Isboset, Savlov sin, da je Abner mrtev v Hebronu, mu omahnejo roke, in ves Izrael se ustraši. 2 Imel pa je Savlov sin dva moža, poveljnika trum: enemu je bilo ime Baana, drugemu pa Rekab, sinova Rimona Berotčana, izmed sinov Benjaminovih (kajti Berot se tudi šteje k Benjaminu; 3 bili so pa Berotčani bežali v Gitaim in so ondi prebivali do današnjega dne).

4 Jonatan pa, Savlov sin, je imel sina, hromega na nogah. Pet let je bil star, ko je prišla vest o Savlu in Jonatanu iz Jezreela; in njegova dojka ga je vzela in bežala, in ko je hitela, da ubeži, je padel in ohromel. In ime mu je bilo Mefiboset.

5 In sinova Rimona Berotčana, Rekab in Baana, sta šla in dospela, ko je bil dan najbolj vroč, v hišo Isbosetovo, ko je počival na postelji opoldne. 6 In stopita sredi hiše, kakor da bi hotela vzeti pšenice, in ga zabodeta pod rebra, in Rekab in Baana, brat njegov, zbežita. 7 Ko sta namreč prišla v hišo in je on ležal v spalnici svoji na postelji, ga udarita in umorita ter mu odsekata glavo, in vzameta glavo njegovo in bežita po poti nižine Arabe vso noč. 8 In prineseta glavo Isbosetovo Davidu v Hebron in rečeta kralju: Glej, glava Isboseta, sina Savlovega, tvojega sovražnika, ki ti je stregel po življenju! Gospod je danes maščeval gospoda mojega, kralja, nad Savlom in nad semenom njegovim. 9 David pa odgovori Rekabu in Baanu, bratu njegovemu, sinoma Rimona Berotčana, in jima reče: Kakor res živi Gospod, ki je odrešil dušo mojo vseh bridkosti: 10 ko mi je tisti oznanil, rekoč: Glej, Savel je mrtev! in je menil, da je vesela vest zame, pa sem ga prijel in umoril v Ziklagu ter mu dal s tem plačilo za vest njegovo: 11 koliko bolj, ko sta dva brezbožneža umorila pravičnega moža v njegovi hiši na postelji njegovi! nimam li zdaj zahtevati krvi njegove iz vajinih rok in vaju potrebiti z zemlje? 12 In David zapove mladeničem svojim, in ti so ju umorili in jima odsekali roke in noge in so ju obesili pri ribniku v Hebronu. Glavo Isbosetovo pa so vzeli in jo pokopali v Abnerjevem grobu v Hebronu.

1 Tedaj pridejo vsi rodovi Izraelovi k Davidu v Hebron in ga ogovore, rekoč: Glej, kost smo tvoja in meso tvoje. 2 In že v prejšnjih časih, ko nam je kraljeval Savel, ti si vodil ven in noter Izraela; in tebi je rekel Gospod: Ti boš pasel ljudstvo moje Izraela in ti bodeš vojvoda Izraelu. 3 Tako so prišli vsi starešine Izraelovi h kralju v Hebron; in kralj David je sklenil z njimi zavezo v Hebronu pred Gospodom. In pomazilili so Davida za kralja Izraelu. 4 David je bil trideset let star, ko je zakraljeval, in vladal je štirideset let. 5 V Hebronu je kraljeval Judi sedem let in šest mesecev, v Jeruzalemu pa je kraljeval triintrideset let vsemu Izraelu in Judi.