23
1 Te pa so zadnje besede Davidove.
David, sin Jesejev, govori,
mož, ki je bil visoko postavljen,
maziljenec Boga Jakobovega,
sladki pevec psalmov v Izraelu govori:
2 Duh Gospodov je govoril po meni,
in beseda njegova je bila na mojem jeziku.
3 Bog Izraelov je rekel,
Skala Izraelova je meni govorila:
Pride vladar ljudem, pravičen,
ki vlada v strahu Božjem,
4 in bode kakor svetloba jutranja, ko sonce vzhaja,
jutro brez oblakov:
od njegovega sijaja po dežju
poganja zelenjava iz zemlje.
5 Čeprav ni taka moja hiša pri Bogu,
a vendar je storil večno zavezo z menoj,
urejeno v vsem in zavarovano;
kajti to je vse rešenje moje in vsa želja moja.
Ali bi ne dal, da to vzraste?
|