1 In Gospod je govoril Mojzesu po smrti onih dveh sinov Aronovih, ko sta se bližala Gospodu in sta umrla; 2 in rekel je Gospod Mojzesu: Vêli Aronu, bratu svojemu, da naj ne hodi vsakteri čas v svetišče za zagrinjalo pred pokrov sprave, ki je na skrinji, da ne umrje; zakaj v oblaku se bom prikazoval nad pokrovom. 3 S tem pa naj prihaja Aron v svetišče: z mladim juncem v daritev za greh in z ovnom v žgalno daritev. 4 Sveto platneno suknjo naj obleče in platnene hlače naj ima ob nagoti svoji in s platnenim pasom naj se opaše in s platnenim pokrivalom pokrije: to so sveta oblačila; ko si izkoplje telo v vodi, naj jih obleče. 5 In od občine sinov Izraelovih naj vzame dva kozla v daritev za greh in enega ovna v žgalno daritev. 6 In Aron pripelji v daritev za greh junca, ki je za njega, da izvrši poravnavo za sebe in za hišo svojo. 7 Potem naj vzame tista dva kozla in ju postavi pred Gospodom pri vhodu shodnega šotora. 8 In Aron naj vrže žreba za tista dva kozla, en žreb za Gospoda in en žreb za azazel. 9 In Aron naj pripelje kozla, ki ga je zadel žreb za Gospoda, in ga daruje v daritev za greh. 10 Kozla pa, ki ga je zadel žreb za azazel, naj postavijo živega pred Gospoda, da se stori poravnava nad njim in se pošlje za azazel v puščavo.

11 Aron torej naj privede v daritev za greh junca, ki je za njega, in naj izvrši poravnavo za sebe in hišo svojo ter zakolje najprej junca v daritev za greh za sebe. 12 In vzame naj kadilnico polno žerjavice z oltarja, ki je pred Gospodom, in obe prgišči polni blagodišečega kadila, na drobno stolčenega, in nese to noter za zagrinjalo. 13 In naj položi kadilo na ogenj pred Gospodom, da oblak iz kadila pokrije pokrov sprave, ki je vrhu pričevanja, da ne umrje. 14 Potem naj vzame junčeve krvi in poškropi s prstom sprednjo stran pokrova proti vzhodu; pred pokrovom pa naj poškropi s tisto krvjo sedemkrat s prstom svojim.

15 Nato naj zakolje kozla v daritev za greh, ki je za ljudstvo, in nese kri njegovo noter za zagrinjalo ter stori s to krvjo, kakor je storil z junčevo krvjo, in razškropi naj jo na pokrov in pred pokrov: 16 in tako naj izvrši poravnavo za svetišče zaradi nečistot sinov Izraelovih in zaradi njih prestopkov po vseh njih grehih; in enako naj stori za shodni šotor, ki biva med njimi sredi njih nečistot. 17 Nobenega človeka ne sme biti v shodnem šotoru, kadar gre noter, da stori poravnavo v svetišču, dokler ne pride iz njega. In tako naj izvrši spravo za sebe in za hišo svojo in za ves zbor Izraelovih. 18 In pride naj ven k oltarju, ki je pred Gospodom, in stori poravnavo zanj; in vzame naj krvi junčeve in krvi kozlove ter pomaže z njo rogove na oltarju kroginkrog, 19 in ga poškropi s krvjo s prstom svojim sedemkrat ter ga očisti in posveti od nečistot sinov Izraelovih.

20 In ko dokonča spravo svetišča in shodnega šotora in oltarja, naj pripelje živega kozla. 21 In Aron naj položi obe roki svoji živemu kozlu na glavo in pripoznaj nad njim vse krivice sinov Izraelovih in vse njih prestopke po vseh njih grehih; in položi naj jih na glavo kozlu ter ga pošlje po pripravljenem možu v puščavo, 22 da odnese kozel na sebi vse njih krivice v pusto deželo; zato naj ga odžene v puščavo. 23 Potem naj stopi Aron v shodni šotor in sleče platnena oblačila, ki jih je bil oblekel, ko je šel v svetišče, in naj jih ondi pusti; 24 in naj si izkoplje telo v vodi na svetem kraju ter obleče oblačila svoja in pride ven in daruje žgalno daritev svojo in žgalno daritev ljudstva in stori poravnavo za sebe in za ljudstvo. 25 In naj zažge tolstino daritve za greh na oltarju. 26 In tisti, ki odžene kozla za azazel, naj si opere oblačila in izkoplje telo v vodi; in potem sme priti v taborišče. 27 A junca in kozla, ki sta bila v daritev za greh, katerih kri je bil Aron nesel za poravnavo v svetišče, naj odneso ven za taborišče, in njiju kožo, meso in blato naj sežgo z ognjem. 28 In kdor ju sežge, naj si opere oblačila in se izkoplje v vodi; in potem sme priti v taborišče.

29 In to vam bodi večna postava: Deseti dan sedmega meseca pokorite duše svoje in nobenega dela ne opravljajte, ne domačin, ne tujec, ki biva med vami. 30 Zakaj ta dan se izvrši sprava za vas, da boste očiščeni; vseh grehov svojih bodete čisti pred Gospodom. 31 Sobota prazničnega počitka vam bodi ta dan, in pokorite duše svoje; večna postava je to. 32 Spravo pa naj izvrši duhovnik, ki je bil maziljen in posvečen v duhovnika namesto očeta svojega, in naj obleče platnena oblačila, ki so sveta oblačila, 33 in stori poravnavo za sveto svetišče in za shodni šotor, tudi za oltar naj stori poravnavo, tudi za duhovnike in za vse ljudstvo občine naj izvrši poravnavo. 34 In to vam bodi večna postava: za sinove Izraelove je storiti spravo zavoljo vseh njih grehov, enkrat v letu. In storil je, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu.