1 In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: 2 Govôri sinovom Izraelovim in vêli: Če se kdo pregreši po pomoti v čemerkoli, za kar je Gospod zapovedal, da se ne sme storiti, pa storí kaj takega: 3 če se pregreši pomaziljeni duhovnik, tako da spravi krivdo nad ljudstvo, naj daruje za svoj greh, ki ga je zagrešil, mladega junca brez hibe Gospodu v daritev za greh. 4 In naj privede junca k vhodu shodnega šotora pred Gospoda in mu položi roko na glavo in ga zakolje pred Gospodom. 5 In pomaziljeni duhovnik vzemi nekoliko krvi in jo nesi v shodni šotor, 6 in naj si omoči prst v krvi in škropi z njo sedemkrat pred Gospodom, proti zagrinjalu svetišča. 7 In dene naj duhovnik nekaj krvi na rogove oltarja blagodišečih kadil pred Gospodom, ki je v shodnem šotoru; in vso ostalo junčevo kri naj izlije v znožje oltarja žgalnih daritev, ki je proti vhodu v shodni šotor. 8 In vso tolstino junca, darovanega za greh, naj pobere z njega: tolstino, ki pokriva drobje, in karkoli je tolstine na črevih, 9 in obe ledvici in tolst, ki je na njiju, ki je na obledju, in pečico na jetrih: z ledvicami vred naj to odreže, 10 kakor se jemlje od goveda mirovne daritve; in duhovnik naj to zažge na oltarju žgalnih daritev. 11 Kožo pa junčevo in vse meso njegovo z glavo, z nogami in drobom in blatom njegovim: 12 vsega junca naj odneso ven iz taborišča na čist kraj, kamor se siplje pepel, in sežgo naj ga na drvih z ognjem; na pepelišču naj ga sežgo.

13 In če se vsa občina Izraelova pregreši po pomoti in stvar bi bila prikrita očem zbora, in učinili so, kar je Gospod zapovedal, da se storiti ne sme, in so krivi: 14 ko spoznajo greh, s katerim so grešili, tedaj naj daruje zbor mladega junca v daritev za greh in ga privede pred shodni šotor. 15 In položé naj starešine občine juncu roke na glavo pred Gospodom in naj ga zakoljejo pred Gospodom. 16 In pomaziljeni duhovnik naj nese junčeve krvi v shodni šotor, 17 in pomoči naj si prst v kri in škropi sedemkrat pred Gospodom proti zagrinjalu. 18 In deni nekoliko krvi na rogove oltarja, ki je pred Gospodom v shodnem šotoru; in vso drugo kri naj izlije v znožje oltarja žgalnih daritev, ki je proti vhodu v shodni šotor. 19 In vso tolstino naj pobere z njega in jo zažge na oltarju. 20 In naredi naj z juncem, kakor je naredil z juncem daritve za greh: prav tako naj z njim stori. In tako naj izvrši duhovnik poravnavo zanje, in bode jim odpuščeno. 21 In junca naj odneso ven iz šotorišča in ga sežgo, kakor so sežgali prvega junca: daritev za greh je to zboru.

22 Ko se pregreši knez in stori po pomoti katerokoli reč, ki je zanjo zapovedal Gospod, njegov Bog, da se storiti ne sme, in je kriv: 23 kadar mu pride na vest greh, s katerim je grešil, naj prinese kozla, brezhibnega samca. 24 In naj položi kozlu roko na glavo in ga zakolje na mestu, kjer koljejo žgalne daritve pred Gospodom: daritev za greh je. 25 In duhovnik vzemi s prstom krvi daritve za greh in jo deni na rogove žgalnega oltarja, in ostalo kri izlij v znožje žgalnega oltarja. 26 In vso tolstino njegovo naj sežge na oltarju, kakor tolst daritev mirovnih. In tako naj izvrši duhovnik poravnavo zanj zaradi njegovega greha, in bo mu odpuščeno.

27 Ako se pa pregreši kdo iz preprostega ljudstva po pomoti in stori zoper eno izmed prepovedi Gospodovih, kar se ne sme storiti, in je kriv: 28 kadar mu pride na vest greh, s katerim je grešil, naj prinese darilo svoje, kozo brez hibe, samico, za greh svoj, ki ga je zakrivil. 29 In položi naj roko na glavo daritve za greh in zakolje daritev za greh na kraju za žgalščine. 30 In duhovnik vzemi njene krvi s prstom in jo deni na rogove žgalnega oltarja, in vso ostalo kri njeno izlij v znožje oltarja. 31 In odreže naj vso tolst njeno, kakor se odreže od daritev mirovnih; in duhovnik naj jo zažge na oltarju v prijeten duh Gospodu. In tako naj izvrši duhovnik poravnavo zanj, in bo mu odpuščeno.

32 Če pa prinese ovco kot darilo svoje v žrtev za greh, naj bode brez hibe samica, ki jo bo daroval. 33 In položi naj roko na glavo daritvi za greh in jo zakolje za greh na kraju, kjer se navadno koljejo žgalščine. 34 In duhovnik vzemi krvi daritve za greh s prstom in jo deni na rogove žgalnega oltarja, in vso ostalo kri njeno izlij v znožje oltarja. 35 In vso tolstino njeno naj odreže, kakor se odreže tolst od ovce daritve mirovne; in duhovnik naj jo zažge na oltarju, na ognjenih daritvah Gospodu. In tako naj izvrši duhovnik poravnavo zanj, za greh njegov, in bo mu odpuščeno.

1 In Gospod je govoril Mojzesu po smrti onih dveh sinov Aronovih, ko sta se bližala Gospodu in sta umrla; 2 in rekel je Gospod Mojzesu: Vêli Aronu, bratu svojemu, da naj ne hodi vsakteri čas v svetišče za zagrinjalo pred pokrov sprave, ki je na skrinji, da ne umrje; zakaj v oblaku se bom prikazoval nad pokrovom. 3 S tem pa naj prihaja Aron v svetišče: z mladim juncem v daritev za greh in z ovnom v žgalno daritev. 4 Sveto platneno suknjo naj obleče in platnene hlače naj ima ob nagoti svoji in s platnenim pasom naj se opaše in s platnenim pokrivalom pokrije: to so sveta oblačila; ko si izkoplje telo v vodi, naj jih obleče. 5 In od občine sinov Izraelovih naj vzame dva kozla v daritev za greh in enega ovna v žgalno daritev. 6 In Aron pripelji v daritev za greh junca, ki je za njega, da izvrši poravnavo za sebe in za hišo svojo. 7 Potem naj vzame tista dva kozla in ju postavi pred Gospodom pri vhodu shodnega šotora. 8 In Aron naj vrže žreba za tista dva kozla, en žreb za Gospoda in en žreb za azazel. 9 In Aron naj pripelje kozla, ki ga je zadel žreb za Gospoda, in ga daruje v daritev za greh. 10 Kozla pa, ki ga je zadel žreb za azazel, naj postavijo živega pred Gospoda, da se stori poravnava nad njim in se pošlje za azazel v puščavo.

11 Aron torej naj privede v daritev za greh junca, ki je za njega, in naj izvrši poravnavo za sebe in hišo svojo ter zakolje najprej junca v daritev za greh za sebe. 12 In vzame naj kadilnico polno žerjavice z oltarja, ki je pred Gospodom, in obe prgišči polni blagodišečega kadila, na drobno stolčenega, in nese to noter za zagrinjalo. 13 In naj položi kadilo na ogenj pred Gospodom, da oblak iz kadila pokrije pokrov sprave, ki je vrhu pričevanja, da ne umrje. 14 Potem naj vzame junčeve krvi in poškropi s prstom sprednjo stran pokrova proti vzhodu; pred pokrovom pa naj poškropi s tisto krvjo sedemkrat s prstom svojim.

15 Nato naj zakolje kozla v daritev za greh, ki je za ljudstvo, in nese kri njegovo noter za zagrinjalo ter stori s to krvjo, kakor je storil z junčevo krvjo, in razškropi naj jo na pokrov in pred pokrov: 16 in tako naj izvrši poravnavo za svetišče zaradi nečistot sinov Izraelovih in zaradi njih prestopkov po vseh njih grehih; in enako naj stori za shodni šotor, ki biva med njimi sredi njih nečistot. 17 Nobenega človeka ne sme biti v shodnem šotoru, kadar gre noter, da stori poravnavo v svetišču, dokler ne pride iz njega. In tako naj izvrši spravo za sebe in za hišo svojo in za ves zbor Izraelovih. 18 In pride naj ven k oltarju, ki je pred Gospodom, in stori poravnavo zanj; in vzame naj krvi junčeve in krvi kozlove ter pomaže z njo rogove na oltarju kroginkrog, 19 in ga poškropi s krvjo s prstom svojim sedemkrat ter ga očisti in posveti od nečistot sinov Izraelovih.

20 In ko dokonča spravo svetišča in shodnega šotora in oltarja, naj pripelje živega kozla. 21 In Aron naj položi obe roki svoji živemu kozlu na glavo in pripoznaj nad njim vse krivice sinov Izraelovih in vse njih prestopke po vseh njih grehih; in položi naj jih na glavo kozlu ter ga pošlje po pripravljenem možu v puščavo, 22 da odnese kozel na sebi vse njih krivice v pusto deželo; zato naj ga odžene v puščavo. 23 Potem naj stopi Aron v shodni šotor in sleče platnena oblačila, ki jih je bil oblekel, ko je šel v svetišče, in naj jih ondi pusti; 24 in naj si izkoplje telo v vodi na svetem kraju ter obleče oblačila svoja in pride ven in daruje žgalno daritev svojo in žgalno daritev ljudstva in stori poravnavo za sebe in za ljudstvo. 25 In naj zažge tolstino daritve za greh na oltarju. 26 In tisti, ki odžene kozla za azazel, naj si opere oblačila in izkoplje telo v vodi; in potem sme priti v taborišče. 27 A junca in kozla, ki sta bila v daritev za greh, katerih kri je bil Aron nesel za poravnavo v svetišče, naj odneso ven za taborišče, in njiju kožo, meso in blato naj sežgo z ognjem. 28 In kdor ju sežge, naj si opere oblačila in se izkoplje v vodi; in potem sme priti v taborišče.

29 In to vam bodi večna postava: Deseti dan sedmega meseca pokorite duše svoje in nobenega dela ne opravljajte, ne domačin, ne tujec, ki biva med vami. 30 Zakaj ta dan se izvrši sprava za vas, da boste očiščeni; vseh grehov svojih bodete čisti pred Gospodom. 31 Sobota prazničnega počitka vam bodi ta dan, in pokorite duše svoje; večna postava je to. 32 Spravo pa naj izvrši duhovnik, ki je bil maziljen in posvečen v duhovnika namesto očeta svojega, in naj obleče platnena oblačila, ki so sveta oblačila, 33 in stori poravnavo za sveto svetišče in za shodni šotor, tudi za oltar naj stori poravnavo, tudi za duhovnike in za vse ljudstvo občine naj izvrši poravnavo. 34 In to vam bodi večna postava: za sinove Izraelove je storiti spravo zavoljo vseh njih grehov, enkrat v letu. In storil je, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu.