15 In Ješurun je odebelel in je brcal;

odebelil si se in izpital in močan si postal –

tedaj je zapustil Boga, ki ga je ustvaril,

in za malo je štel Skalo rešenja svojega.

16 Razvnemali so ga s tujimi bogovi,

z gnusobami so ga dražili v jezo.

17 Darovali so hudim duhovom, ki niso Bog,

bogovom, ki jih niso poznali,

novim bogovom, ki so pred kratkim nastopili,

ki se jih niso bali vaši očetje.

18 Vnemar si pustil Skalo, ki te je plodila,

in Boga mogočnega, ki te je rodil, si pozabil.

19 In Gospod je videl, in jih je zavrgel,

vznevoljen nad sinovi in hčerami svojimi.

20 Rekel je: Skriti jim hočem obličje svoje,

gledal bom, kaj bode njih konec;

ker so silno popačen rod,

otroci, ki ni v njih nič vere.

21 Razvneli so me s tistim, kar ni Bog mogočni,

dražili so me v jezo z ničemurnostmi svojimi:

tudi jaz jih razvnamem s tistimi, ki niso ljudstvo,

razdražim jih z nespametnim poganskim narodom.

23 Nakopičim nadnje nesreče;

pšice svoje uporabim proti njim.

24 Obnemorejo od lakote,

požre jih vročica in strupena kuga;

pošljem mednje zobe zverin

in strup tistih, ki se plazijo po prahu.

28 Zakaj narod so, ki si ne zna svetovati,

in razumnosti ni v njih.

29 O da bi bili modri, bi bili razumeli to,

pomislili bi bili zadnji konec svoj!

30 Kako bi mogel eden poditi jih tisoč

in dva pognati v beg deset tisoč?

Ne li zato, ker jih je prodala njih Skala

in jih sovražnikom izročil Gospod?

31 Ni namreč njih skala kakor naša Skala;

sovražniki naši sami naj to presodijo!

34 Ni li to shranjeno pri meni,

zapečateno med mojimi zakladi?

35 Moje je maščevanje, jaz povrnem

ob času, ko jim opolzne noga:

kajti blizu je dan njih pogube,

in kar jim je določeno, pride hitro.