1 Sedaj pa poslušaj, o Izrael, postave in sodbe, katere vas učim izpolnjevati, da živite in pridete v deželo ter jo posedete, ki vam jo daje Gospod, očetov vaših Bog. 2 Ne pristavite ničesar besedi, ki vam jo zapovedujem, tudi ne vzemite ničesar od nje, da ohranite Boga svojega zapovedi, ki vam jih zapovedujem. 3 Oči vaše so videle, kar je storil Gospod zaradi Baal-peorja; kajti vse, ki so šli za Baal-peorjem, je potrebil Gospod, Bog tvoj, izmed tebe. 4 Vi pa, ki ste se držali Gospoda, Boga svojega, ste vsi živi današnji dan. 5 Glejte, učim vas postave in sodbe, kakor mi je zapovedal Gospod, Bog moj, da tako ravnate v deželi, ki greste vanjo, da jo posedete. 6 Hranite jih torej in izpolnjujte; kajti to bode vaša modrost in razumnost vpričo ljudstev, ki bodo slišala vse te postave, tako da poreko: Res, modro in razumno ljudstvo je ta veliki narod! 7 Zakaj kje je velik narod, ki bi mu bili bogovi tako blizu, kakor nam je Gospod, Bog naš, kadarkoli ga kličemo? 8 In kje je velik narod, ki ima postave in sodbe tako pravične, kakor je ves ta zakon, ki vam ga danes stavim pred oči? 9 Varuj se samo in pazi skrbno na dušo svojo, da ne zabiš reči, ki so jih videle tvoje oči, ter da ti ne izginejo iz srca, doklerkoli živiš; ampak oznanjaj jih svojim otrokom in otrok svojih otrokom – 10 da ne zabiš dneva, ko si stal pred Gospodom, Bogom svojim, na Horebu, ko mi je rekel Gospod: Zberi mi ljudstvo, da slišijo moje besede, da bi se učili bati se mene vse svoje žive dni na zemlji in to učili tudi otroke svoje. 11 Tedaj ste pristopili in stali pod goro; gora pa je gorela s plamenom do sredi neba, in bila je tema, oblak in mrakota. 12 In Gospod vam je govoril iz sredi ognja: glas besed ste slišali, a podobe niste videli nobene, čujoč samo glas. 13 In oznanil vam je svojo zavezo, ki vam jo je ukazal izpolnjevati, tistih deset besed, in napisal jih je na dve kameneni plošči. 14 Meni pa je zapovedal Gospod tisti čas, da naj vas učim postave in sodbe, da bi jih izpolnjevali v deželi, ki greste vanjo, da jo posedete.

15 Varujte torej skrbno svoje duše; zakaj nikakršne podobe niste videli v dan, ko vam je Gospod govoril na Horebu iz sredi ognja, 16 da se ne skazite in si ne naredite rezane podobe, obraza kakršnekoli podobe, slike moškega ali ženskega bitja, 17 slike katerebodi živine na zemlji ali katerega okriljenca, ki leta pod nebom, 18 slike katerebodi laznine na zemlji ali katere ribe v vodah pod zemljo; 19 ter da ne povzdigneš oči proti nebu, in ko ogleduješ sonce, mesec in zvezde, vso vojsko nebeško, da se ne daš premotiti, da bi jih molil in jim služil, ki jih je Gospod, Bog tvoj, razdelil vsem narodom pod vsem nebom. 20 Vas pa je Gospod vzel in peljal iz železne peči, iz Egipta, da bodite ljudstvo njegove dediščine, kakor se vidi danes. 21 In Gospod se je razsrdil nad mano zaradi vas, tako da je prisegel, da ne smem iti čez Jordan ter priti v tisto dobro deželo, ki ti jo daje v dediščino Gospod, Bog tvoj; 22 ampak umreti moram v tej deželi, ne smem iti čez Jordan, vi pa pojdete čezenj in dobite v last ono dobro deželo. 23 Varujte se torej, da ne pozabite zaveze Gospoda, Boga svojega, ki jo je sklenil z vami, in si ne delate rezane podobe v kakršnikoli obliki, kar ti je prepovedal Gospod, Bog tvoj. 24 Zakaj Gospod, Bog tvoj, je ogenj, ki uničuje, je Bog mogočni, goreči.

25 Ko boš rodil otroke in otrok otroke in boste že dalje časa domovali v deželi, pa se izpridite in si naredite rezano podobo ali kakršnokoli podobo in boste počenjali, kar je hudo v očeh Gospoda, vašega Boga, da ga dražite v jezo: 26 kličem danes nebo in zemljo za priči proti vam, da hitro in docela poginete s površja zemlje, v katero ste namenjeni iti čez Jordan, da jo posedete; ne ostanete dolgo v njej, temveč boste docela iztrebljeni. 27 In Gospod vas razkropi med ljudstva in malo vas ostane po številu med narodi, h katerim vas odpelje Gospod. 28 In ondi boste služili bogovom, rok človeških tvorini, lesu in kamenu, ki ne vidijo in ne slišijo, ne jedo in ne duhajo. 29 Ali odondod boste iskali Gospoda, Boga svojega, in ga našli, ko boste vpraševali po njem iz vsega srca in z vso dušo svojo. 30 V stiski, kadar te zadenejo vse te bridkosti, se v poslednjih dneh izpreobrneš h Gospodu, Bogu svojemu, in poslušal boš njegov glas. 31 Zakaj Gospod, Bog tvoj, je Bog mogočni, poln usmiljenja: ne odtegne se ti in te ne pokonča, tudi ne pozabi tvojih očetov zaveze, za katero jim je prisegel. 32 Vprašaj vendar po starih časih, ki so bili pred teboj, od dne, ko je Bog ustvaril človeka na zemlji, in od enega konca neba do drugega, se li je kdaj zgodila taka velika reč ali se je slišalo kaj enakega! 33 Je li katero ljudstvo slišalo glas Boga, govorečega iz sredi ognja, kakor si ti slišal, in je ostalo živo? 34 Je li poskusil kateri bog priti, da si vzame narod izmed naroda z izkušnjami, z znamenji, s čudeži in z bojem, z mogočno roko in z iztegnjeno ramo ter z velikimi in groznimi deli, kakor je storil Gospod, Bog vaš, vse to za vas v Egiptu vam pred očmi? 35 Tebi je bilo to pokazano, da bi spoznal, da Gospod je Bog in da razen njega ni drugega nobenega. 36 Iz nebes ti je dal slišati glas svoj, da te pouči, in na zemlji ti je dal videti veliki ogenj svoj, in slišal si njegove besede iz ognja. 37 In ker je ljubil tvoje očete in si je izvolil njih zarod za njimi, te je peljal s svojim obličjem, z veliko močjo svojo iz Egipta, 38 da prežene narode pred teboj, ki so večji in močnejši od tebe, da te privede v njih deželo in ti jo da v dediščino, kakor danes vidiš. 39 Spoznaj torej danes in v srce si vtisni, da Gospod sam je Bog v nebesih zgoraj in na zemlji zdolaj, ni ga drugega. 40 In hrani njegove postave in zapovedi, ki ti jih danes zapovedujem, da se bo dobro godilo tebi in tvojim otrokom za teboj ter da se ti podaljšajo dnevi v deželi, ki ti jo za vse čase da Gospod, Bog tvoj.

41 Tedaj je oddelil Mojzes tri mesta onostran Jordana, proti sončnemu vzhodu, 42 da bi zbežal vanje ubijalec, ki nehotoma ubije svojega bližnjega in ga ni v prejšnjem času sovražil; ta naj zbeži v eno teh mest in ostani živ: 43 Bezer v puščavi, na ravnini, med Rubenskimi, Ramot v Gileadu med Gadskimi in Golan v Basanu med Manasejci.

44 In ta je zakon, ki ga je Mojzes predložil Izraelovim sinovom. 45 To so pričevanja, postave in sodbe, ki jih je Mojzes govoril sinom Izraelovim, ko so bili odšli iz Egipta, 46 za Jordanom, v dolini nasproti Bet-peorju, v deželi Sihona, kralja Amorejcev, ki je prebival v Hesbonu, ki so ga porazili Mojzes in Izraelovi sinovi, ko so bili odšli iz Egipta – 47 in prilastili so si deželo njegovo in deželo Oga, kralja basanskega, obeh kraljev Amorejcev, ki sta bivala na oni strani Jordana, proti sončnemu vzhodu, 48 od Aroerja, ki je ob bregu potoka Arnona, do gore Siona (ki je Hermon), 49 in vso nižavo ob Jordanu, proti sončnemu vzhodu, tja do Morja v nižini pod strmino gore Pizge.

1 In Mojzes skliče vse Izraelce in jim reče: Poslušaj, o Izrael, zapovedi in sodbe, ki jih vam danes govorim na ušesa, učite se jih in pazite nanje, da jih izpolnjujete. 2 Gospod, Bog naš, je sklenil z nami zavezo na Horebu. 3 Ne z očeti našimi je sklenil tole zavezo, ampak prav z nami, ki tu smo danes vsi in živimo. 4 Od obličja do obličja je govoril Gospod z vami na gori iz sredi ognja 5 (jaz sem stal med Gospodom in vami, da bi vam znanil besedo Gospodovo, kajti bali ste se zaradi ognja in niste stopili na goro), veleč:

6 Jaz sem Gospod, Bog tvoj, ki sem te peljal iz dežele Egiptovske, iz hiše sužnosti.

7 Ne imej drugih bogov zraven mene.

8 Ne delaj si rezanih podob, ne nikakršnih podob tega, kar je zgoraj na nebu, kar je spodaj na zemlji in kar je v vodah pod zemljo: 9 ne moli jih in ne časti jih, zakaj jaz sem Gospod, Bog tvoj, Bog mogočni, goreči, ki obiskujem krivico očetov na sinovih do tretjega in četrtega pokolenja tistih, ki me sovražijo, 10 in izkazujem milost tisočim onih, ki me ljubijo in izpolnjujejo zapovedi moje.

11 Ne imenuj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga, zakaj Gospod ne pusti brez kazni njega, ki imenuje njegovo ime po nemarnem.

12 Spoštuj sobotni dan, da ga posvečuješ, kakor ti je zapovedal Gospod, Bog tvoj. 13 Šest dni delaj in opravljaj vsa opravila svoja, 14 ali sedmi dan je čas počitka Gospodu, Bogu tvojemu: v njem ne opravljaj nobenega dela, ne ti, ne sin tvoj, ne hči tvoja, ne hlapec tvoj, ne dekla tvoja, ne vol, ne osel tvoj, ne nobeno živinče tvoje, niti tujec, ki je v vratih tvojih, da se odpočije hlapec tvoj in dekla tvoja kakor ti. 15 In spominjaj se, da si bil suženj v Egiptovski deželi in da te je Gospod, Bog tvoj, izpeljal odondod z mogočno roko in z iztegnjeno ramo: zato ti je Gospod, Bog tvoj, zapovedal praznovati dan sobotni.

16 Spoštuj očeta svojega in mater svojo, kakor ti je zapovedal Gospod, Bog tvoj, da se podaljšajo tvoji dnevi ter da se ti bo dobro godilo na zemlji, ki ti jo daje Gospod, Bog tvoj.

17 Ne ubijaj.

18 Ne prešuštvuj.

19 Ne kradi.

20 Ne govori krivega pričevanja zoper bližnjega svojega.

21 Ne poželi žene bližnjega svojega, tudi ne hrepeni po svojega bližnjega hiši, ne po njegovi njivi, ne po hlapcu in dekli njegovi, ne po volu ali oslu njegovem, ne po ničemer, kar je bližnjega tvojega.

22 Te besede je govoril Gospod vsemu zboru vašemu na gori iz sredi ognja in oblaka in teme z velikim glasom, in ni ničesar pridel; in napisal jih je na dve kameneni plošči in ju je izročil meni. 23 Ali ko ste slišali glas iz sredi teme in je gora gorela z ognjem, ste pristopili k meni, vsi načelniki vaših rodov in vaši starešine, 24 in ste dejali: Glej, Gospod, Bog naš, nam je pokazal svojo slavo in velikost svojo, in njegov glas smo slišali iz sredi ognja; danes smo videli, da Bog govori s človekom, in ta ostane živ. 25 Sedaj pa, zakaj naj bi umrli? kajti ta veliki ogenj nas požre; ako bomo še dalje poslušali glas Gospoda, našega Boga, umrjemo. 26 Kajti kdo je izmed vsega mesa, ki bi bil slišal glas živega Boga, govorečega iz ognja, kakor smo ga mi, in bi ostal živ? 27 Pristopi ti tja in poslušaj vse, kar pravi Gospod, Bog naš, in povej nam vse, kar ti bo govoril Gospod, Bog naš; slišati hočemo in storiti to. 28 In Gospod je slišal glas vaših besed, ko ste govorili k meni, in Gospod mi reče: Slišal sem glas tega ljudstva besed, ki so jih govorili k tebi; dobro je vse, kar so govorili. 29 O da bi imeli tako srce, da bi se me bali in hranili vse moje zapovedi vse dni, da bi se dobro godilo njim in njih otrokom vekomaj! 30 Pojdi, veli jim: Vrnite se v svoje šotore. 31 Sam pa ostani tu pri meni, in ti povem vso zapoved in postave in sodbe, katere jih uči, da se ravnajo po njih v deželi, ki jim jo dajem, da jo obvladajo. – 32 Pazite torej, da ravnate, kakor vam je zapovedal Gospod, Bog vaš; ne odstopite ne na desno, ne na levo, 33 temveč hodite po vsem potu, ki vam ga je zapovedal Gospod, Bog vaš, da bi živeli in bi vam dobro bilo in da bi podaljšali svoje dni v deželi, ki jo posedete.

1 To pa so zapovedi, postave in sodbe, ki jih je Gospod, Bog vaš, zapovedal učiti vas, da bi jih izpolnjevali v deželi, ki greste vanjo jo obvladat,

1 To pa so zapovedi, postave in sodbe, ki jih je Gospod, Bog vaš, zapovedal učiti vas, da bi jih izpolnjevali v deželi, ki greste vanjo jo obvladat, 2 da bi se bali Gospoda, Boga svojega, izpolnjujoč vse postave in zapovedi njegove, ki ti jih zapovedujem, ti in otroci tvoji in otrok tvojih otroci, vse svoje žive dni, in da bi se podaljšali tvoji dnevi. 3 Poslušaj torej, Izrael, in pazi, da izpolnjuješ, da bi se ti dobro godilo, da se silno pomnožite, kakor ti je obljubil Gospod, tvojih očetov Bog, v deželi, v kateri teče mleko in med. 4 Poslušaj, Izrael: Gospod, naš Bog, je edini Gospod. 5 Zato ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje. 6 In te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. 7 In marljivo jih uči otroke svoje ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš. 8 In priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo kakor čelno vezilo med očmi. 9 Zapiši jih na podboje hiše svoje in na vrata svoja.

10 Ko te torej Gospod, Bog tvoj, pripelje v deželo, ki je zanjo prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da ti jo da: velika in lepa mesta, ki jih nisi zidal, 11 in hiše, vsega dobrega polne, ki jih nisi napolnil, in izkopane vodnjake, ki jih nisi izkopal, vinograde in oljkova drevesa, ki jih nisi zasadil, in ko boš od tega jedel in se nasitil: 12 varuj se, da ne pozabiš Gospoda, ki te je odpeljal iz Egipta, iz hiše sužnosti. 13 Gospoda, Boga svojega, se boj in njemu služi in pri njegovem imenu prisegaj. 14 Nikar ne hodite za drugimi bogovi, za bogovi tistih ljudstev, ki so okoli vas; 15 zakaj Bog mogočni, gorečnik, je Gospod, Bog tvoj, sredi tebe, da se ne vname srd Gospoda, tvojega Boga, zoper tebe in te ne zatare s površja zemlje.

16 Ne izkušajte Gospoda, Boga svojega, kakor ste ga izkušali v Masi. 17 Resno pazi na zapovedi Gospoda, svojega Boga, in na njegova pričevanja in postave, ki ti jih je ukazal. 18 In delaj, kar je pravično in dobro v očeh Gospodovih, da se ti bo dobro godilo ter pojdeš in posedeš dobro deželo, ki jo je prisegel Gospod tvojim očetom, 19 ko preženeš vse sovražnike svoje pred seboj, kakor je govoril Gospod.

20 Ko te sin tvoj povpraša v prihodnje in poreče: Kaj so tista pričevanja in postave in sodbe, ki vam jih je ukazal Gospod, Bog naš? 21 reci sinu svojemu: Sužnji smo bili Faraonu v Egiptu, a Gospod nas je izpeljal iz Egipta z mogočno roko; 22 in Gospod je delal znamenja in čudeže, velike in pogubne, pri Faraonu in vsej hiši njegovi pred našimi očmi, 23 in nas je izpeljal odondod, da bi nas privedel v deželo ter nam jo dal, ki je zanjo prisegel našim očetom. 24 In Gospod nam je zapovedal, da izpolnjujmo vse te postave, da se bojmo Gospoda, Boga svojega, nam v dobro vse dni, da bi nas ohranil v življenju, kakor se vidi današnji dan. 25 In to nam bode pravičnost, ako bomo pazili, da izpolnimo vso to zapoved pred Gospodom, Bogom svojim, kakor nam je zapovedal.

1 In zgodi se, če boš marljivo poslušal glas Gospoda, svojega Boga, in pazil, da izpolnjuješ vse njegove zapovedi, ki ti jih jaz zapovedujem danes, da te Gospod, tvoj Bog, stori višjega mimo vseh narodov na zemlji; 2 in pridejo nadte vsi ti blagoslovi in te dohité, ako boš poslušal glas Gospoda, svojega Boga. 3 Blagoslovljen boš v mestu, blagoslovljen na njivi. 4 Blagoslovljen bo sad tvojega telesa, obrodek tvoje zemlje, prirastek tvoje živine, mladiči tvoje govedi in jagnjiči tvoje drobnice. 5 Blagoslovljen bo tvoj koš in kadunje tvoje. 6 Blagoslovljen boš, ko pojdeš noter, blagoslovljen tudi, ko pojdeš ven. 7 Gospod stori, da bodo tvoji sovražniki, ki se vzpno zoper tebe, poraženi pred teboj; po enem potu pridejo zoper tebe, a po sedmih potih bodo bežali pred teboj. 8 Zapove Gospod blagoslovu, da ti pride v žitnico in k vsakemu delu tvojih rok, in blagoslovil te bo v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog. 9 Potrdi te Gospod sebi za sveto ljudstvo, kakor ti je prisegel, ako boš hranil zapovedi Gospoda, svojega Boga, in hodil po njegovih potih. 10 In vsa ljudstva na zemlji bodo videla, da se imenuješ po imenu Gospodovem, in bala se te bodo. 11 In Gospod stori, da boš imel obilje dobrega: sadú svojega telesa, prirastka svoje živine in pridelka svoje zemlje, v deželi, za katero je prisegel Gospod tvojim očetom, da ti jo da. 12 Gospod ti odpre bogato zakladnico svojo, nebo, da daje dež tvoji deželi o pravem času in da blagoslovi vse delo tvoje roke; in posojal boš mnogim narodom, sam pa ničesar ne jemal naposodo. 13 Postavi te Gospod, da bodeš glava, a ne rep; in bodeš samo zgoraj, ne pa spodaj, ako boš poslušal zapovedi Gospoda, svojega Boga, ki ti jih jaz zapovedujem danes, da jih hraniš in izpolnjuješ, 14 in se ne ganeš od nobene besede, ki vam jih danes zapovedujem, ne na desno, ne na levo, da bi šel za drugimi bogovi in jim služil. 15 Ako pa ne boš poslušal glasu Gospoda, svojega Boga, da bi hranil in izpolnjeval vse zapovedi in postave njegove, ki ti jih danes zapovedujem: vse te prekletve pridejo nadte in te dohite. 16 Preklet boš v mestu, preklet na njivi. 17 Preklet bo tvoj koš in kadunje tvoje. 18 Preklet bo sad tvojega telesa, obrodek tvoje zemlje, prireja tvoje govedi in mladiči tvoje drobnice. 19 Preklet boš, ko pojdeš noter, preklet tudi, ko pojdeš ven. 20 Gospod pošlje nadte prekletstvo, zmešnjavo in grožnjo svojo v vsem, česar se lotiš z roko, da bi delal, dokler ne boš zatrt in dokler naglo ne pogineš, zaradi zla svojih dejanj, s katerimi si me zapustil. 21 Gospod naredi, da se ti prilepi kuga, dokler te ne pokonča s površja zemlje, v katero greš, da jo posedeš. 22 Gospod te udari z jetiko, mrzlico, vročico in s prisadom, s sušo, s snetjo in z rjo, in zasledovale te bodo nadloge, dokler ne pogineš. 23 Nebo, ki ti je nad glavo, bode bronasto, in zemlja, ki po njej hodiš, železna. 24 Gospod da tvoji deželi za dež prah in pepel, z neba bo padal nate, dokler ne boš pokončan. 25 Gospod dopusti, da te porazijo tvoji sovražniki pred seboj: po enem potu pojdeš proti njim, a po sedmih potih boš bežal pred njimi; in pestili te bodo po vseh kraljestvih na zemlji. 26 In truplo tvoje bode v živež vsem pticam pod nebom in zverem na zemlji, in nikogar ne bo, da bi jih preplašil. 27 Gospod te udari z egiptovskim ugnidjem, s tvori, s skrumbami in z garjami, da ne boš mogel ozdraveti. 28 Udari te Gospod z blaznostjo, slepoto in s plašljivostjo srca. 29 Tipal boš opoldne, kakor slepec tiplje v temi, in na svojih potih ne boš imel nobene sreče; tlačili te bodo in oplenjevali vse dni, a ne bo nikogar, da bi te rešil. 30 Ženo si zaročiš, a drug bo spal pri njej; hišo si sezidaš, a ne boš prebival v njej; vinograd zasadiš, a njegovega sadu ne boš užival. 31 Vol tvoj bo zaklan pred tvojimi očmi, a ne boš jedel njegovega mesa; osel tvoj ti bo s silo vzet izpred obličja, pa ga ne bo več nazaj; tvoje ovce bodo dane tvojim sovražnikom, in ne bo ti pomočnika. 32 Tvoji sinovi in hčere bodo izročeni drugemu narodu, da oči tvoje vidijo in ginejo od koprnenja po njih vse dni; a moči ne bo v tvojih rokah. 33 Sad tvoje zemlje in ves tvoj trud užije narod, ki ga ne poznaš; in bodo te samo tlačili in pestili vse tvoje žive dni, 34 tako da izgubiš pamet spričo tega, kar bodo morale videti tvoje oči. 35 Gospod te udari s hudimi grčami na kolenih in na mečih, da ti ne bode ozdravljenja od podplatov do temena. 36 Gospod popelje tebe in tvojega kralja, ki ga postaviš nad seboj, med narod, katerega nisi poznal ne ti, ne očetje tvoji, in ondi boš služil drugim bogovom, lesu in kamenju. 37 In bodeš v grozo, v pregovore in zabavljice med vsemi ljudstvi, kamor te zažene Gospod. 38 Veliko semena odneseš na polje, a malo spraviš, zakaj kobilice požro vse. 39 Vinograde zasadiš in jih boš obdeloval, a ne boš ne vina pil, ne grozdja trgal, kajti črvi ga bodo snedli. 40 Oljke boš imel po vseh krajih svojih, a ne boš se mazilil z oljem, zakaj tvoja oljka se sama otrebi. 41 Sinove in hčere boš rodil, in vendar ne bodo tvoji, ker pojdejo v ujetništvo. 42 Vse tvoje drevje in sad tvoje zemlje posedejo kobilice. 43 Tujec, ki je pri tebi, bo stopal nadte više in više, ti pa boš padal vedno globokeje. 44 On ti bo posojal, ti pa mu nikdar ne posodiš; on bode glava, ti pa rep.

45 In vsa ta prekletstva pridejo nadte in te bodo preganjala in te dohite, da pogineš, zato ker nisi poslušal glasu Gospoda, svojega Boga, da držiš zapovedi in postave njegove, ki ti jih je ukazal; 46 in ta prekletstva bodo nad teboj v znamenje in čudenje in nad tvojim zarodom vekomaj, 47 zato ker nisi služil Gospodu, svojemu Bogu, z veseljem in z radostnim srcem, ko si imel vsega obilost. 48 Zato ti bode služiti svojim sovražnikom, ki jih pošlje Gospod zoper tebe, ob lakoti in žeji, v nagoti in vsem pomanjkanju. Železen jarem ti položi na vrat, dokler te ne zatare. 49 Gospod pripelje nadte narod od daleč, od kraja zemlje, ki leti kakor orel, narod, čigar jezika ne razumeš; 50 narod trdega obličja, ki se ne ozira na osebo starčka in se mladine ne usmili. 51 Ta pojé prirastke tvoje živine in zemlje tvoje, dokler ne boš pokončan; in ne ostavi ti ničesar, ne žita, ne vina, ne olja, ne prireje tvoje govedi, ne mladičev tvoje drobnice, dokler te ne zatare. 52 In pritiskal bo nate ob vseh vratih tvojih, dokler ne razruši po vsej deželi visokih in močnih tvojih zidov, na katere se zanašaš; pritiskal bo nate ob vseh vratih po vsej deželi tvoji, ki ti jo je dal Gospod, tvoj Bog. 53 Tedaj boš jedel svojega telesa sad, meso sinov in hčer svojih, ki ti jih je dal Gospod, tvoj Bog, pri obleganju in v stiski, s katero te bo stiskal tvoj sovražnik. 54 Mehak mož med vami in zelo razvajen bo nevoščljivo gledal svojega brata in ženo svojega naročja in ostale svoje otroke, ki mu še preostanejo, 55 ne hoteč dati nikomur izmed njih mesa svojih otročičev, ki ga bo jedel, ker mu ničesar ne preostane pri obleganju in v stiski, s katero te bo stiskal sovražnik tvoj v vseh tvojih vratih. 56 Mehka in razvajena ženska med vami, ki še od mehkosti in razvajenosti ni poskusila postaviti stopala svojega na tla, bo nevoščljivo gledala moža svojega naročja in svojega sina in hčer svojo, 57 zaradi trebeža, ki pride iz nje pri porodu, in zaradi otrok, katere porodi; kajti jedla jih bo skrivaj ob pomanjkanju vseh reči, pri obleganju in v stiski, s katero te bo stiskal sovražnik tvoj v tvojih vratih. 58 Ako ne boš pazil, da izpolniš vse besede te postave, zapisane v tej knjigi, da bi se bal tega slavnega in grozovitega imena, Gospoda, svojega Boga: 59 tedaj pripravi Gospod tebi in zarodu tvojemu čudovite nadloge, nadloge velike in dolgotrajne, hude in dolge bolezni. 60 In pošlje nadte zopet vse kužne bolezni egiptovske, katerih si se bal, in te opne z njimi. 61 Tudi vse bolezni in vse nadloge, ki niso zapisane v knjigi te postave, pošlje Gospod nadte, dokler ne boš iztrebljen. 62 In malo število vas ostane, dasi vas je bila množica kakor zvezd na nebu, zato ker nisi poslušal glasu Gospoda, svojega Boga. 63 In kakor je bilo Gospodu veselje, dobro vam storiti in vas množiti, tako mu bode veselje, vas pogubljati in pokončavati, in potrebljeni boste s površja dežele, v katero greste, da jo posedete. 64 In Gospod te razkropi med vsa ljudstva, od enega konca zemlje do drugega, in tam boš služil tujim bogovom, katerih nisi poznal ne ti, ne očetje tvoji, lesu in kamenu. 65 In med temi narodi ti ne bode pokoja, in počivališča ne bo stopalu tvoje noge; in Gospod ti da trepetajoče srce, medle oči in onemoglo dušo. 66 In tvoje življenje bo kakor na niti viseče tebi pred očmi, in v trepetu bodeš po noči in po dnevi, in ne boš si v svesti življenja svojega. 67 Zjutraj porečeš: O da bi bil že večer! in zvečer porečeš: O da bi bilo že jutro! zaradi strahu svojega srca, v katerem boš trepetal, in zaradi tega, kar boš moral gledati s svojimi očmi. 68 In pripelje te Gospod nazaj v Egipt na ladjah, po potu, o katerem sem ti rekel: Ne boš ga več videl, in ondi se boste prodajali svojim sovražnikom za sužnje in za sužnjice, a kupcev ne bo.

69 To so besede zaveze, ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu skleniti s sinovi Izraelovimi v deželi Moabski, razen zaveze, ki jo je sklenil z njimi na Horebu.