1 V tretjem letu kraljevanja kralja Belsazarja sem videl jaz, Daniel, prikazen po tisti, ki se mi je prikazala v začetku. 2 In videl sem v prikazni; bilo pa je, ko sem videl, da sem bil v gradu Susanu, ki je v Elamski pokrajini; in videl sem v prikazni, in bil sem pri reki Ulaju. 3 In povzdignem oči in vidim: in glej, oven stoji pred reko, ta ima dva roga, in tista rogova sta visoka, in eden je bil višji od drugega, in višji je vzrastel naposled. 4 Videl sem, da oven drega proti zahodu in proti severu in proti jugu, in nobena zver ne more stati pred njim, tudi ni nikogar, ki bi otel iz roke njegove; in delal je, kakor ga je bila volja, in je postal velik. 5 In ko sem opazoval, glej, kozel pride od zahoda čez vso zemljo, a tal se ni dotaknil; in tisti kozel je imel imeniten rog med očmi. 6 In pride k tistemu ovnu z dvema rogoma, ki sem ga videl stoječega pred reko; in se zaleti vanj v togoti moči svoje. 7 In videl sem ga, da se prižene prav do ovna in se razkači zoper njega in udari ovna ter zlomi obadva roga njegova; in ni bilo moči v ovnu, da bi stal pred njim. In zvrne ga na tla in ga pogazi, in ni ga bilo, ki bi otel ovna iz roke njegove. 8 Kozel pa se je silno poveličal; in ko je postal mogočen, se mu zlomi veliki rog, in štirje imenitni rogovi zrastejo namesto njega proti štirim vetrovom neba. 9 In iz enega od njih priraste majhen rog in postane nenavadno velik proti jugu in proti vzhodu in proti deželi dike. 10 In povzdigne se proti vojski nebeški in vrže nekaj vojske in zvezd nebeških doli na zemljo ter jih pogazi. 11 Celo proti Vojvodi vojske se je povzdignil in Mu vzel neprestano daritev in svetišča Njegovega kraj je porušil. 12 In vojska mu je bila dana zoper neprestano daritev zavoljo pregrehe; in zvrnil je resnico na tla in delal je po volji svoji in imel srečo. 13 In slišal sem svetnika govoriti, in drug svetnik reče tistemu, ki je govoril: Doklej velja ta prikazen o neprestani daritvi in o pregrehi, ki povzroča opustošenje, da se izročita svetišče in vojska v poteptanje? 14 In mi reče: Do dva tisoč tristo večerov in juter; potem bo svetišče očiščeno.

15 Zgodi se pa, ko sem jaz, Daniel, videl prikazen, da sem jo želel razumeti; in glej, stoji pred menoj kakor podoba moža. 16 In slišim človeški glas izmed ulajskih bregov, ki kliče in veli: Gabriel, razloži temu prikazen, da jo razume! 17 In stopi tja, kjer sem stal, in ko pristopi, se ustrašim in padem na obraz. In mi reče: Pazi, sin človečji! kajti ta prikazen meri na čas konca. 18 In ko govori z menoj, padem omamljen z obrazom na zemljo; on pa se me dotakne in me postavi, kjer sem stal prej. 19 In reče: Glej, jaz ti oznanim, kar se zgodi ob poslednjem času jeze Božje; kajti to meri na določeni čas konca. 20 Oven z dvema rogoma, ki si ga videl, so kralji Medije in Perzije. 21 Kosmati kozel pa je kralj grški, in veliki rog, ki je bil med njegovimi očmi, je kralj prvi. 22 In da se je zlomil in so štirje zrasli namesto njega, pomeni: štiri kraljestva vstanejo iz tega naroda, ali ne z močjo njegovo. 23 In ob koncu njih kraljestva, ko dovrše pregrešniki mero, vstane kralj drznega obraza in zvijačen. 24 In njegova mogočnost se okrepi, ali ne po lastni moči njegovi; in napravi čudovito pogubo in bo imel srečo in bo delal po svoji volji; in pogubljal bo mogočne in ljudstvo svetih. 25 In po prebrisanosti njegovi bo prevara napredovala v njegovi roki; in veličal se bo v srcu svojem in iznenada pogubi mnoge; vzpne se tudi zoper Kneza knezov, ali zatrt bo brez roke človeške. 26 In prikazen o večerih in o jutrih, o kateri se je govorilo, je resnica; ti pa hrani na skrivnem to prikazen, ker še je mnogo dni dotlej. 27 Jaz Daniel pa sem oslabel in sem bil bolan nekoliko dni. Potem sem vstal in opravljal posle kraljeve; in strmel sem nad prikaznijo, in ni ga bilo, ki bi razumel.