1 Čez pet dni pa pride doli veliki duhovnik Ananija z nekaterimi starešinami in z nekim govornikom Tertulom; ti pridejo pred namestnika s tožbo zoper Pavla. 2 Ko pa je bil ta poklican, začne tožiti Tertul, govoreč:

Da imamo veliko miru po tebi in da je tvoja previdnost dala temu narodu izvrstne izboljšave, 3 to vselej in povsod, častiti Feliks, pripoznavamo z vso hvaležnostjo. 4 Ali da te dalje ne nadlegujem, prosim, da bi nas poslušal ob kratkem po svoji dobroti. 5 Našli smo namreč tega človeka, da je kakor kuga in snovač razporov med Judi po vsem svetu in prvoboritelj za krivoverstvo Nazarejcev, 6 ki je tudi poskusil oskruniti tempelj. Njega smo tudi zgrabili [in po svoji postavi hoteli soditi; 7 toda prišel je Lizija tisočnik ter nam ga je z veliko silo iztrgal iz rok, 8 ukazavši tožnikom njegovim, naj gredo k tebi]. Od njega moreš sam, ko izprašaš, zvedeti vse to, za kar ga mi tožimo. 9 In tej tožbi so se pridružili tudi Judje in pritrdili, da je res tako.

10 Pavel pa odgovori, ko mu je namestnik namignil, da naj govori:

Ker vem, da si že mnogo let sodnik temu narodu, se bom zagovarjal toliko srčneje: 11 ko lahko zveš, da ni več nego dvanajst dni, kar sem prišel molit v Jeruzalem; 12 in niso me našli v templju, da bi se bil s kom prepiral ali da bi bil napravljal hrup med ljudstvom, ne po shodnicah, ne po mestu; 13 in tudi dokazati ti ne morejo, za kar me sedaj tožijo. 14 To ti pa priznavam, da po poti, ki jo imenujejo krivoverstvo, tako služim Bogu naših očetov, da verujem vse, kar je pisano v postavi in v prerokih, 15 in da imam upanje v Boga, ki se ga tudi ti sami držé, da bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim. 16 V tem si pa sam prizadevam, da bi vsekdar imel brezmadežno vest pred Bogom in ljudmi. 17 Čez več let pa sem prišel, da donesem miloščine narodu svojemu in daritve; 18 pri tem so me našli očiščenega v templju, ne z množico, ne s hrupom: 19 bili so pa to neki Judje iz Azije, ki bi morali tu pred teboj stati in tožiti, če imajo kaj zoper mene. 20 Ali naj ti sami povedo, če so našli krivico na meni, ko sem stal pred velikim zborom, 21 razen menda tega edinega glasu, ki sem ga zavpil, stoječ med njimi: Zavoljo vstajenja mrtvih me danes sodite.

22 Feliks pa odloži njih reč, natančno vedoč, za kaj gre pri tej poti, in reče: Kadar Lizija tisočnik pride doli, razsodim vašo stvar. 23 In stotniku ukaže, da je Pavla varovati, in naj se mu polajša in se nikomur izmed njegovih ne brani mu streči.

24 A čez nekaj dni pride Feliks z Druzilo, ženo svojo, ki je bila Judinja, in pokliče Pavla predse, in slišal ga je o veri v Kristusa Jezusa. 25 Ko pa je govoril o pravičnosti in zdržljivosti in prihodnji sodbi, se prestraši Feliks in odgovori: Za sedaj pojdi; a kadar bom imel priličen čas, te zopet pokličem. 26 Zraven se je pa tudi nadejal, da mu Pavel da denarja, zato ga je tudi pogosteje klical k sebi in se z njim razgovarjal. 27 Ko sta se pa dopolnili dve leti, dobi Feliks za naslednika Porcija Festa. Ker si je pa Feliks želel pridobiti hvaležnost Judov, je pustil Pavla zvezanega.