24  Oni pa, ko so to slišali, povzdignejo ene misli glas k Bogu in reko: O Gospod, ti si Bog, ki si ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih;
25 ki si rekel po svetem Duhu z usti našega očeta Davida, hlapca svojega:
»Zakaj se togote pogani
in ljudstva izmišljajo prazne reči?
26 Postavljajo se kralji zemlje
in poglavarji se zbirajo
zoper Gospoda in zoper Maziljenca njegovega.«
27 Kajti zbrali so se zares v tem mestu zoper svetega Služabnika tvojega, Jezusa, ki si ga pomazilil, Herod in Poncij Pilat s pogani in ljudstvom Izraelovim,
28 da store, kar je naprej določila roka tvoja in sklep tvoj, da naj se zgodi.
29 In sedaj, Gospod, poglej na njih pretenje in daj hlapcem svojim, da z vso srčnostjo govore besedo tvojo,
30 s tem, da iztegneš roko svojo na ozdravljanje, in da se znamenja in čudeži gode po imenu svetega Služabnika tvojega, Jezusa.
|
