12 Po rokah apostolov pa se je godilo veliko znamenj in čudežev med ljudstvom; (in vsi so bili ene misli v lopi Salomonovi. 13 A od drugih se jim ni upal nihče pridružiti; vendar pa jih je ljudstvo visoko čislalo. 14 In čimdalje več jih je pristopalo, ki so verovali Gospodu, množice mož in žen;) 15 da so celo nosili bolnike na ulice in jih pokladali na postelje in odre, da bi vsaj senca mimoidočega Petra obsenčila koga od njih. 16 Shajala pa se je tudi množica iz sosednjih mest v Jeruzalem, in so prinašali bolnike in tiste, ki so jih mučili nečisti duhovi; in vsi so bili ozdravljeni.

17 Vstane pa veliki duhovnik in vsi njegovi pristaši (ki so ločina saducejev), in napolnijo se zavisti, 18 in iztegnejo roke po apostolih in jih denejo v občno ječo. 19 Toda angel Gospodov odpre po noči vrata in jih izpelje iz ječe, rekoč: 20 Pojdite in ustopite se in govorite v templju ljudstvu vse besede tega življenja. 21 Ko so pa to slišali, gredo zjutraj v tempelj ter učé. Pride pa veliki duhovnik in njegovi pristaši, ter skličejo veliki zbor in vse starešine sinov Izraelovih in pošljejo v ječo, naj jih pripeljejo. 22 A služabniki, prišedši v ječo, jih ne najdejo; in vrnejo se ter sporoče, 23 rekoč: Ječo smo sicer našli z vso skrbjo zaprto in varuhe stoječe pred vrati; ko smo pa odprli, nismo nikogar notri našli. 24 Ko pa slišijo te besede poglavar templja in višji duhovniki, pridejo v veliko zadrego zastran njih in vprašajo, kaj neki bo iz tega? 25 Pa pride nekdo in jim sporoči, rekoč: Glej, možje, ki ste jih deli v ječo, stoje v templju in uče ljudstvo. 26 Tedaj odide poglavar s služabniki ter jih pripelje, ne siloma, ker so se bali ljudstva, da jih ne bi kamenalo. 27 In ko jih pripeljejo, jih postavijo pred zbor. In veliki duhovnik jih vpraša, 28 rekoč: Ali vam nismo ostro naročili, da ne smete učiti o tem imenu? In glej, napolnili ste Jeruzalem z naukom svojim in hočete na nas spraviti kri tega človeka! 29 Peter in apostoli odgovore in reko: Boga je treba bolj poslušati nego ljudi. 30 Bog očetov naših je obudil Jezusa, ki ste ga vi obesili na les in umorili. 31 Tega je Bog z desnico svojo povišal za Kneza in Zveličarja, da dodeli Izraelu izpokorjenje in odpuščenje grehov. 32 In mi smo mu priče teh reči in tudi sveti Duh, katerega je Bog dal tem, ki so pokorni njemu.

33 Ko so pa to slišali, so se silno srdili, in mislili so jih umoriti. 34 Pa vstane v zboru neki farizej, Gamaliel po imenu, učenik postave, spoštovan od vsega ljudstva, in ukaže, naj apostole malo odvedejo. 35 In jim reče: Možje Izraelci, pazite nase pri teh ljudeh, kaj hočete storiti. 36 Kajti pred temi dnevi je vstal Tevda, govoreč, da je on nekaj, in pridružilo se mu je število mož, kakih štiristo; on je bil ubit in vsi, ki so ga poslušali, so se razpršili in so bili uničeni. 37 Za tem je vstal Juda Galilejec, v dneh popisovanja, in je potegnil dosti ljudstva za seboj; tudi on je poginil in vsi, ki so ga poslušali, so se razkropili. 38 In zato vam sedaj pravim: odstopite od teh ljudi in jih pustite! Zakaj, če je od ljudi ta naklep ali to delo, se razdere; 39 če je pa od Boga, ga ne morete razdreti; da se morda ne pokažete Bogu nasprotnih.

In poslušali so ga: 40 in pokličejo apostole in jih pretepo ter jim naroče, naj ne govore o imenu Jezusovem, in jih izpuste. 41 Oni gredo torej izpred velikega zbora in se vesele, da so bili spoznani za vredne, trpeti sramoto za ime njegovo. 42 In niso nehali v templju in po hišah vsak dan učiti in oznanjevati evangelija o Jezusu, da je Kristus.