1 Savel pa, še vedno dihteč pretenje in morjenje zoper učence Gospodove, pristopi k velikemu duhovniku 2 in izprosi od njega pisem v Damask do shodnic, če najde kake pristaše tega pota, bodisi može ali žene, da jih zvezane pripelje v Jeruzalem. 3 Na poti pa, ko se je že bližal Damasku, se zgodi, da ga nagloma obsije svetloba z neba. 4 In pade na zemljo in zasliši glas, da mu pravi: Savel, Savel, kaj me preganjaš? 5 On pa reče: Kdo si, Gospod? A Gospod reče: Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš. 6 Ali vstani in pojdi v mesto, in tam se ti pove, kaj ti je treba storiti. 7 Možje pa, ki so z njim šli, se ustavijo in strmé, ko glas sicer slišijo, pa nikogar ne vidijo. 8 In Savel vstane s tal; ko pa odpre oči, ne vidi ničesar. Tedaj ga primejo za roko in pripeljejo v Damask. 9 In tri dni ni videl, in ni jedel, ne pil.

10 Bil je pa neki učenec v Damasku, po imenu Ananija; in Gospod mu veli v prikazni: Ananija! On pa reče: Tu sem, Gospod. 11 A Gospod njemu: Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna, in vprašaj v hiši Judovi po nekem Taršanu, ki se imenuje Savel. Kajti glej, moli, 12 in je videl v prikazni moža, po imenu Ananija, da vstopi in položi nanj roke, da bi izpregledal. 13 Ananija pa odgovori: Gospod, slišal sem od mnogih o tem možu, koliko hudega je storil svetim tvojim v Jeruzalemu. 14 In tu ima oblast od velikih duhovnikov zvezati vse, ki kličejo ime tvoje. 15 Gospod pa mu veli: Pojdi; zakaj posoda izvoljena mi je on, da ponese ime moje pred pogane in kralje in sinove Izraelove. 16 Jaz namreč mu pokažem, koliko mora trpeti za moje ime. 17 In Ananija odide in pride v hišo, ter položivši nanj roke, reče: Savel, brat! Gospod me je poslal, Jezus, ki se ti je prikazal na poti, po kateri si šel, da izpregledaš in se napolniš svetega Duha. 18 In precej padejo z oči njegovih kakor luskine, in takoj izpregleda. In vstane ter se da krstiti.