In bil je nekaj dni z učenci, ki so bili v Damasku. 20 In precej je po shodnicah oznanjeval Jezusa, da je on Sin Božji. 21 In zavzemali so se vsi, ki so ga slišali, in so govorili: Ni li ta tisti, ki je zatiral v Jeruzalemu te, ki so klicali to ime? in sem je bil prišel zato, da jih zvezane popelje k višjim duhovnikom! 22 Savel pa je čimdalje prihajal močnejši in begal Jude, ki so bili v Damasku, trdno dokazujoč, da je ta Kristus.

23 Ko je pa minilo dosti dni, se posvetujejo Judje, kako ga bodo umorili; 24 ali Savel zve za njih zalezovanje. Stražijo pa tudi pri vratih noč in dan, da bi ga umorili; 25 toda učenci njegovi ga vzemo po noči in ga spuste čez zid po vrvi v košu.

26 Ko pa pride v Jeruzalem, se je poskušal pridružiti učencem; ali vsi so se ga bali, ker niso verjeli, da je učenec. 27 Barnaba pa ga vzame in pripelje k apostolom in jim razloži, kako je bil na poti videl Gospoda in da je v Damasku srčno govoril v imenu Jezusovem. 28 In bival je z njimi, hodeč v Jeruzalemu ven in noter in srčno govoreč v imenu Gospodovem. 29 Govoril je pa tudi in se prepiral z grškimi Judi; a oni so ga nameravali umoriti. 30 Ko pa zvedo to bratje, ga odpeljejo doli v Cezarejo in ga pošljejo v Tars.

31 Tako je zdaj cerkev po vsej Judeji in Galileji in Samariji imela mir in je napredovala; in ker je hodila v strahu Gospodovem in v tolažbi svetega Duha, se je razmnoževala.