32 Zgodi se pa, ko je Peter obiskoval vse, da pride tudi k svetim, ki so prebivali v Lidi. 33 In tu najde nekega človeka, po imenu Eneja, ki je že osem let ležal v postelji, ker je bil mrtvouden. 34 In Peter mu veli: Eneja, Jezus Kristus te ozdravlja; vstani in postelji si sam! In precej vstane. 35 In videli so ga vsi, ki so prebivali v Lidi in Saronu, in so se izpreobrnili h Gospodu.

36 A v Jopi je bila neka učenka, po imenu Tabita (ki se imenuje, če raztolmačiš: Srna); ta je bila polna dobrih del in miloščin, ki jih je delila. 37 Zgodi se pa tiste dni, da zboli in umrje; in omivši jo, jo polože v gornjo izbo. 38 Ker je pa Lida blizu Jope in so učenci slišali, da je Peter tam, pošljejo k njemu dva moža, proseč, naj ne odlaša priti k njim. 39 Peter pa vstane in gre z njima. In ko pride, ga peljejo v gornjo izbo; in vse vdove ga obstopijo, jokajoč in kažoč suknje in oblačila, ki jim jih je delala Srna, dokler je bila z njimi. 40 Peter pa izžene vse ven ter poklekne in moli; nato se obrne k truplu in reče: Tabita, vstani! In ona odpre oči, in ko ugleda Petra, sede. 41 In podavši ji roko, jo vzdigne; in pokliče svete in vdove ter jim jo pokaže živo. 42 In to se razglasi po vsej Jopi, in veliko jih je sprejelo vero v Gospoda. 43 Zgodi se pa, da je dosti dni prebil v Jopi pri nekem Simonu strojarju.

1 Bil je pa neki mož v Cezareji, po imenu Kornelij, stotnik čete, ki se je imenovala Laška, 2 pobožen in bogaboječ z vso hišo svojo, ki je dajal veliko miloščine ljudem in je molil k Bogu neprenehoma. 3 Ta je videl v prikazni razločno, okoli devete ure po dnevi, angela Božjega, da je prišel k njemu in mu rekel: Kornelij! 4 On pa pogleda nanj, se preplaši in reče: Kaj je, Gospod? On pa mu veli: Molitve tvoje in miloščine tvoje so prišle v spomin pred Bogom. 5 In sedaj pošlji v Jopo mož in pokliči Simona, ki ima priimek Peter. 6 On gostuje pri nekem Simonu strojarju, čigar hiša je pri morju. 7 Ko pa odide angel, ki je govoril z njim, pokliče dva domačih svojih in pobožnega vojaka izmed teh, ki so mu vedno služili, 8 in razloživši jim vse, jih pošlje v Jopo.

9 A drugi dan, ko so ti bili na potu in so se mestu bližali, gre Peter na streho molit, okoli šeste ure. 10 Postane pa lačen in hoče kaj zaužiti; ko pa pripravljajo, se zamakne 11 in ugleda nebo odprto in da prihaja navzdol nekaka posoda kakor velik prt, in se za četvere vogle spušča na zemljo; 12 v njej so bili raznovrstni četveronožci in zveri in golazen zemlje in ptice nebeške. 13 In veli mu glas: Vstani, Peter, kolji in jej! 14 Peter pa reče: Nikakor ne, Gospod, kajti nikoli še nisem jedel kaj nagnusnega ali nečistega. 15 In glas mu zopet v drugič veli: Kar je Bog očistil, ne imej ti za nečisto. 16 To pa se je zgodilo trikrat; in takoj je bila posoda vzeta gori v nebo.

17 Ko pa je Peter sam pri sebi preudarjal, kaj bi neki pomenila ta prikazen, ki jo je videl, glej, možje, ki jih je bil poslal Kornelij, so izprašali hišo Simonovo in so stali pred vrati. 18 In pokličejo ter vprašajo, če Simon, s priimkom Peter, tu gostuje. 19 Medtem pa, ko Peter še premišljuje o prikazni, mu veli Duh: Glej, trije možje te iščejo. 20 Vstani torej, stopi doli in pojdi z njimi brez pomišljevanja; zakaj jaz sem jih poslal. 21 In Peter gre doli k možem in jim reče: Glejte, jaz sem, ki ga iščete. Kaj je vzrok, da ste prišli? 22 Oni pa reko: Kornelij stotnik, mož pravičen in bogaboječ, ki je na dobrem glasu pri vsem ljudstvu judovskem, je prejel povelje od svetega angela, naj te pokliče v hišo svojo, da sliši besede od tebe. 23 Pokliče jih torej noter in vzame pod streho.

A drugi dan vstane in odide z njimi, in nekaj bratov iz Jope gre z njim. 24 In drugega dne pridejo v Cezarejo. A Kornelij jih je pričakoval, ko je bil sklical sorodnike svoje in bližnje prijatelje. 25 In zgodi se, ko gre Peter noter, da mu pride Kornelij naproti in mu pade k nogam ter ga moli. 26 Peter pa ga vzdigne, rekoč: Vstani! tudi jaz sem človek. 27 In razgovarjaje se z njim, stopi noter in jih najde veliko zbranih, 28 in jim reče: Vi veste, da ni dovoljeno Judu, družiti se ali hoditi k ljudem drugega naroda; a meni je Bog pokazal, naj ne imenujem nikogar nagnusnega ali nečistega. 29 Zato sem tudi brez ugovora prišel, ko sem bil poklican. Vprašam torej, iz katerega vzroka ste poslali pome? 30 In Kornelij reče: Pred štirimi dnevi do te ure sem molil ob devetih v hiši svoji; in glej, mož se postavi pred menoj v svetlem oblačilu in veli: 31 Kornelij, uslišana je molitev tvoja in miloščine tvoje so v spominu pred Bogom. 32 Pošlji torej v Jopo in pokliči Simona s priimkom Peter; on gostuje v hiši Simona strojarja pri morju. 33 Zato sem precej poslal k tebi, in ti si prav storil, da si prišel. Sedaj torej smo vsi mi tu pred obličjem Božjim, da slišimo vse, kar ti je ukazano od Gospoda.

34 Tedaj odpre Peter usta in reče: V resnici spoznavam, da Bog ne gleda na lice, 35 temveč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično; 36 po besedi, ki jo je poslal sinovom Izraelovim, oznanjujoč blagovestje o miru po Jezusu Kristusu – ta je vsem Gospod! 37 Vi veste, kaj se je godilo po vsej Judeji, počenši od Galileje, po krstu, ki ga je oznanjeval Janez, 38 veste o Jezusu iz Nazareta, kako ga je pomazilil Bog s svetim Duhom in z močjo; ki je hodil okrog, deleč dobrote in ozdravljajoč vse, ki so bili obvladani od hudiča, ker je bil Bog z njim. 39 In mi smo priče vsemu, kar je storil v deželi Judov in v Jeruzalemu; ki so ga tudi na les obesili in umorili. 40 Tega je Bog obudil tretji dan in dal, da so ga videli, 41 ne vse ljudstvo, nego priče, poprej izvoljene od Boga, mi, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je bil vstal iz mrtvih. 42 In on nam je ukazal, naj propovedujemo ljudstvu in pričamo, da je on od Boga postavljeni sodnik živih in mrtvih. 43 Temu pričajo vsi preroki, da prejme po imenu njegovem odpuščenje grehov vsak, kdor veruje vanj.

44 Ko je Peter še govoril te besede, pride sveti Duh na vse, ki so poslušali besedo. 45 In zavzemo se verniki iz obreze, ki so bili prišli s Petrom, da se je tudi na pogane izlil dar svetega Duha; 46 kajti slišali so jih govoriti jezike in poveličevati Boga. Tedaj izpregovori Peter: 47 Ali more kdo zabraniti vodo, da se ne bi krstili ti, ki so prejeli svetega Duha, kakor tudi mi? 48 In ukaže jih krstiti v imenu Jezusa Kristusa. Tedaj ga zaprosijo, naj ostane pri njih nekoliko dni.

1 Zaslišijo pa apostoli in bratje, ki so bivali po Judeji, da so tudi pogani sprejeli besedo Božjo. 2 Ko pa je prišel Peter v Jeruzalem, so se prepirali z njim, ki so bili iz obreze, 3 in so dejali: K možem neobrezanim si šel in si jedel z njimi! 4 Peter pa začne in jim razloži vse po vrsti, govoreč: 5 Molil sem v mestu Jopi, in zamaknjen vidim prikazen: nekaka posoda, kakor velik prt, gre navzdol in se za štiri vogle spušča z neba, in pride do mene. 6 In ko pogledam vanjo, opazim in ugledam četveronožce in zver in golazen zemlje in ptice nebeške. 7 Zaslišim pa tudi glas, da mi pravi: Vstani, Peter, kolji in jej! 8 In rečem: Nikakor ne, Gospod, kajti nič nagnusnega ali nečistega ni nikoli prišlo v usta moja. 9 Odgovori mi pa glas z neba v drugič: Kar je Bog očistil, ne imej ti za nečisto. 10 To pa se je zgodilo trikrat, in zopet je bilo vse vzeto v nebo. 11 In glej, v tem trenutku stoje trije možje pred hišo, v kateri sem bil, poslani k meni iz Cezareje. 12 In Duh mi veli, naj grem z njimi brez pomišljevanja. Šlo je pa z menoj tudi tehle šest bratov, in vstopili smo v hišo moževo. 13 In povedal nam je, kako je videl angela v hiši svoji, da je pristopil in rekel: Pošlji v Jopo in pokliči Simona s priimkom Peter, 14 ki ti bo govoril besede, po katerih boš zveličan ti in vsa hiša tvoja. 15 Ko pa jim začnem govoriti, pride sveti Duh nanje, kakor na nas v začetku. 16 Tu sem se spomnil besede Gospodove, kakor je povedal: Janez sicer je krstil z vodo, ali vi boste krščeni s svetim Duhom. 17 Ko jim je torej dal Bog prav ta dar kakor tudi nam, ko smo sprejeli vero v Gospoda Jezusa Kristusa: kdo pa sem bil jaz, da bi bil mogel Bogu zabraniti? 18 Ko so pa to slišali, so se pomirili, in slavili so Boga, rekoč: Torej tudi poganom je Bog dal izpokorjenje za življenje!