1 Vera pa je trdno pričakovanje tistega, kar upamo, uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo. 2 Po njej so namreč predniki prejeli pričanje.

3 Po veri umemo, da so bili svetovi osnovani po besedi Božji, tako da ni iz prikazujočega se postalo, kar je sedaj vidno.

4 Po veri je daroval Abel Bogu boljšo žrtev mimo Kajna; po njej je bil izpričan za pravičnega, ker je Bog sam pričal o njegovih darovih, in po njej govori še, dasi je umrl.

5 Po veri je bil Enoh umaknjen, da ni videl smrti, in »ni ga bilo najti, ker ga je Bog umaknil«; kajti preden je bil umaknjen, je dobil pričanje, da »je Bogu po volji«. 6 Brez vere pa je nemogoče biti Bogu po volji; kajti kdor se bliža Bogu, mora verovati, da je Bog in da bo plačevalec tistim, ki ga iščejo.

7 Po veri je prejel Noe vest o tem, kar se še ni videlo, in boječ se, je napravil barko v rešenje hiše svoje; po njej je obsodil svet in postal dedič pravičnosti, ki je po veri.

8 Po veri je slušal Abraham, ko je bil poklican, naj odide v kraj, ki ga je imel dobiti v dediščino, in odšel je, ne vedoč, kam pride. 9 Po veri se je preselil v deželo obljube kakor v tujino in stanoval v šotorih z Izakom in Jakobom, sodedičema iste obljube; 10 čakal je namreč mesta, stoječega na trdnih temeljih, katerega zidar in stvarnik je Bog. 11 Po veri je tudi sama Sara zadobila moč, ustanoviti zarod, in je rodila zunaj prave dobe starosti, ker je za zvestega imela njega, ki je bil obljubil. 12 Zato se jih je tudi od enega, in to takega, čigar telo je bilo omrtvelo, rodilo mnogo kakor zvezd na nebu in brez števila kakor peska ob morskem bregu.

13 V veri so umrli ti vsi in niso prejeli izpolnitve obljub, temveč so jih od daleč gledali, jih pozdravljali in pripoznavali, da so tujci in priseljenci na zemlji. 14 Kateri namreč tako govore, kažejo, da iščejo domovine. 15 In ko bi se bili spominjali tiste, iz katere so bili izšli, bi bili imeli časa povrniti se. 16 Sedaj pa hrepene po boljši, to je po nebeški domovini. Zato se jih Bog ne sramuje, imenovati se njih Boga; zakaj pripravil jim je mesto.

17 Po veri je daroval Abraham Izaka, ko je bil izkušan, in edinorojenca je daroval on, ki je bil sprejel obljube, 18 kateremu se je govorilo: »V Izaku se ti bo imenovalo seme,« 19 ker je pomislil, da more Bog zbujati tudi iz mrtvih; zaradi tega ga je tudi prejel kakor od mrtvih obujenega.

20 Po veri je blagoslovil Izak Jakoba in Ezava tudi za prihodnjost.

21 Po veri je Jakob umiraje blagoslovil obadva sinova Jožefova in »je molil, sklonjen ob vrh palice svoje«.

22 Po veri je Jožef na smrtni postelji spominjal na izhod sinov Izraelovih in je naročal za kosti svoje.

23 Po veri so Mojzesa, ko je bil rojen, njegovi roditelji skrivali tri mesece, ker so videli, da je dete zalo, in niso se bali ukaza kraljevega.

24 Po veri se je Mojzes, ko je bil odrastel, branil imenovan biti sin hčere Faraonove, 25 ker je rajši hotel zlo trpeti z ljudstvom Božjim nego imeti začasen užitek od greha, 26 in je imel sramoto Kristusovo za večje bogastvo nad zaklade egiptovske: kajti gledal je na povračilo. 27 Po veri je zapustil Egipt, ne boječ se jeze kraljeve; stanoviten je bil namreč, kakor da bi videl Nevidnega. 28 Po veri je napravil velikonočno jagnje in škropljenje s krvjo, da bi se moritelj ne dotaknil njih prvorojencev. 29 Po veri so Izraelci prešli Rdeče morje kakor po suhem; Egipčani pa so bili, poskusivši to, pogoltnjeni. 30 Po veri je padlo zidovje Jeriha po sedemdnevnem obkroževanju. 31 Po veri nečistnica Rahab ni poginila z nevernimi, ker je sprejela oglednike v miru.

32 In kaj bi še govoril? Časa namreč mi bo primanjkalo, ko bi pripovedoval o Gideonu, Baraku in Samsonu in Jefteju, Davidu in Samuelu in prerokih, 33 ki so po veri premagovali kraljestva, izvrševali pravičnost, dobivali obljube, mašili levom žrela, 34 gasili ognja moč, ubežavali osti meča, v slabosti prejemali moč, junaki postajali v vojski, odbijali napade tujcev; 35 žene so dobivale mrtve svoje od mrtvih obujene; drugi pa so bili mučeni in niso marali oproščenja, da zadobe boljše vstajenje; 36 drugi pa so trpeli zasramovanje in bičanje, vrhutega pa spone in ječe; 37 bili so kamenani, izkušani, razrezani, umrli so smrti z mečem; hodili so v ovčjih in kozjih kožah, v potrebi, v stiskah in težavah 38 (njih ni bil svet vreden!), po puščavah tavajoč in po gorah in brlogih in podzemeljskih jamah. 39 In vsi ti, dobivši pričanje po veri, niso prejeli izpolnitve obljube, 40 ker je bil Bog nekaj boljšega določil za nas, da bi oni ne dosegli popolnosti brez nas.