31 Ko je torej odšel, reče Jezus: Sedaj je Sin človekov oslavljen, in Bog je oslavljen v njem. 32 Če je Bog oslavljen v njem, ga tudi Bog oslavi v sebi, in precej ga oslavi. 33 Otročiči, še malo časa sem z vami. Iskali me boste, a kakor sem Judom povedal: kamor jaz grem, vi ne morete priti, tako pravim sedaj tudi vam. 34 Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj. 35 V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.

36 Reče mu Simon Peter: Gospod, kam greš? Jezus odgovori: Kamor grem, ne moreš zdaj iti za menoj; pozneje pa pojdeš za menoj. 37 Reče mu Peter: Gospod, zakaj ne morem sedaj iti za teboj? Življenje svoje dam zate. 38 Jezus odgovori: Življenje svoje daš zame? Resnično, resnično ti pravim: Petelin ne zapoje, dokler me trikrat ne zatajiš.

1 Ne bodi vam srce plašno. Verujte v Boga, tudi v mene verujte. 2 V hiši Očeta mojega je veliko prebivališč. Če bi ne bilo, bi vam bil povedal; kajti grem pripravljat vam prostora! 3 In ko odidem in vam pripravim prostor, pridem zopet in vas vzamem k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. 4 In kam jaz grem, veste, tudi pot veste. 5 Reče mu Tomaž: Gospod, ne vemo, kam greš, in kako moremo vedeti pot? 6 Veli mu Jezus: Jaz sem pot in resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu razen po meni. 7 Ko bi bili mene spoznali, bi poznali tudi Očeta mojega. In odsihdob ga poznate, in videli ste ga. 8 Reče mu Filip: Gospod, pokaži nam Očeta, in dosti je nam. 9 Jezus mu dé: Toliko časa sem z vami, in nisi me spoznal, Filip? Kdor je mene videl, je videl Očeta; in kako ti praviš: Pokaži nam Očeta? 10 Ne veruješ li, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki jih vam jaz pravim, ne govorim sam od sebe, ampak Oče, ki v meni prebiva, on vrši dela svoja. 11 Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa ne, verujte mi vsaj zavoljo teh del. 12 Resnično, resnično vam pravim: Kdor veruje v mene, bo tudi on vršil dela, ki jih jaz delam, in bo vršil še večja od teh: kajti jaz grem k Očetu. 13 In karkoli boste prosili v mojem imenu, to bom storil, da bo oslavljen Oče v Sinu. 14 Če boste kaj prosili v mojem imenu, jaz bom storil.

15 Ako me ljubite, boste izpolnjevali zapovedi moje. 16 In jaz bom prosil Očeta, in drugega Tolažnika vam dá, da ostane z vami vekomaj, 17 Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ga tudi ne pozna; vi ga pa poznate, ker pri vas prebiva, in bode v vas. 18 Ne pustim vas sirot, pridem k vam. 19 Še malo, in svet me več ne bo videl, a vi me boste videli: ker jaz živim, boste tudi vi živeli. 20 Tisti dan spoznate, da sem jaz v Očetu svojem, in vi v meni, in jaz v vas. 21 Kdor ima zapovedi moje in jih izpolnjuje, on je ta, ki me ljubi; kdor pa mene ljubi, ga bo ljubil Oče moj, in jaz ga bom ljubil in mu razodenem sebe. 22 Reče mu Juda (ne Iškariot): Gospod, kaj se je zgodilo, da hočeš sebe razodeti nam in ne svetu? 23 Jezus odgovori in mu reče: Če me kdo ljubi, bo izpolnjeval besedo mojo, in Oče moj ga bo ljubil, in k njemu pridemo in prebivališče si napravimo pri njem. 24 Kdor me ne ljubi, mojih besed ne izpolnjuje; in beseda, ki jo slišite, ni moja, marveč Očeta, ki me je poslal.

25 To sem vam govoril, dokler sem z vami. 26 Tolažnik pa, sveti Duh, ki ga pošlje Oče v imenu mojem, on vas bo vse učil in vas spominjal vsega, kar sem vam povedal. 27 Mir vam zapuščam, mir svoj vam dajem; ne dajem vam jaz, kakor daje svet. Ne bodi vam srce plašno in boječe. 28 Slišali ste, da sem vam jaz rekel: Grem, a zopet pridem k vam. Ko bi me ljubili, bi se veselili, da grem k Očetu; kajti Oče je večji od mene. 29 In sedaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, kadar se zgodi. 30 Ne bom veliko več govoril z vami: prihaja namreč vojvoda tega sveta, a na meni nima ničesar; 31 ampak da svet spozna, da ljubim Očeta, in kakor mi je Oče zapovedal, tako delam. Vstanite, pojdimo odtod!

1 Jaz sem prava trta, in Oče moj je vinogradnik. 2 Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odreže; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da bo rodila več sadu. 3 Vi ste že čisti zavoljo besede, ki sem vam jo govoril. 4 Ostanite v meni, in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti: tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. 5 Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostaja v meni in jaz v njem, ta rodi veliko sadu: zakaj brez mene ne morete ničesar storiti. 6 Ako kdo ne ostane v meni, bo vržen ven kakor mladika in se posuši: in zbero jih in vržejo na ogenj, in zgoré. 7 Če ostanete v meni in besede moje ostanejo v vas: prosite, karkoli hočete, in se vam zgodi. 8 S tem se bo oslavil Oče moj, da obrodite veliko sadu, in tako bodete moji učenci. 9 Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz ljubil vas: ostanite v tej moji ljubezni. 10 Če boste izpolnjevali zapovedi moje, ostanete v ljubezni moji; kakor sem jaz izpolnil zapovedi Očeta svojega in ostajam v ljubezni njegovi. 11 To sem vam povedal, da moja radost ostane v vas in da se vaša radost dopolni.

12 Moja zapoved je ta, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. 13 Večje ljubezni od te nima nihče, da kdo dá življenje svoje za prijatelje svoje. 14 Vi ste prijatelji moji, ako delate, kar vam ukazujem. 15 Ne imenujem vas več hlapcev, ker hlapec ne ve, kaj dela gospodar njegov; toda vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam oznanil vse, kar sem slišal od Očeta svojega. 16 Niste izvolili vi mene, temveč jaz sem izvolil vas, in postavil sem vas, da greste in obrodite sad in da sad vaš ostane: da vam dá Oče, karkoli ga boste prosili v mojem imenu. 17 To vam zapovedujem, da se ljubite med seboj.

18 Če vas svet sovraži, vedite, da je mene prej sovražil nego vas. 19 Ko bi bili od sveta, svet bi svoje ljubil; ker pa niste od sveta, temveč sem vas jaz odbral iz sveta, zato vas svet sovraži. 20 Spominjajte se besede, ki sem jo vam jaz rekel: Hlapec ni večji od gospodarja svojega. Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas; če so mojo besedo ohranili, ohranijo tudi vašo. 21 Ali to vse vam bodo delali zavoljo imena mojega, ker ne poznajo tega, ki me je poslal. 22 Ko ne bi bil prišel in jim ne bi bil govoril, ne bi imeli greha; sedaj pa nimajo izgovora za greh svoj. 23 Kdor mene sovraži, sovraži tudi Očeta mojega. 24 Ko ne bi bil storil med njimi del, ki jih nihče drugi ni storil, ne bi imeli greha; sedaj so pa videli in sovražili mene in tudi Očeta mojega. 25 Ali to se godi, da se izpolni beseda, ki je pisana v njih postavi: »Sovražili so me brez vzroka.« 26 Kadar pa pride Tolažnik, ki ga vam pošljem od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, on bo pričeval zame; 27 pa tudi vi pričujte, ker ste od začetka z menoj.

1 To sem vam povedal, da se ne pohujšate. 2 Izobčijo vas iz shodnic; pride celo ura, da bo vsak, kdor vas bo moril, menil, da s tem opravlja službo Bogu. 3 In to vam bodo delali, ker niso spoznali Očeta, ne mene. 4 Ali to sem vam povedal, da bi se, kadar ta ura pride, spomnili tega, da sem vam jaz to rekel. Tega pa vam od začetka nisem povedal, ker sem še bil z vami. 5 A sedaj grem k temu, ki me je poslal, in nobeden izmed vas me ne vpraša: Kam greš? 6 Temveč ker sem vam to povedal, je vam žalost napolnila srce. 7 Ali jaz vam pravim resnico: Bolje vam je, da jaz odidem. Zakaj, če ne odidem, ne pride Tolažnik k vam; če pa odidem, ga pošljem k vam. 8 In ko on pride, bo prepričeval svet o grehu in pravičnosti in sodbi; 9 o grehu namreč, ker ne verujejo v mene; 10 o pravičnosti pa, ker grem k Očetu, in me ne boste več videli; 11 o sodbi pa, ker je vojvoda tega sveta obsojen. 12 Še veliko vam imam povedati, sedaj pa ne morete tega nositi. 13 Kadar pa on pride, Duh resnice, vas bo vodil v vso resnico; ne bo namreč govoril sam od sebe, temveč kar bo slišal, bo govoril, in oznanjeval vam bo prihodnje reči. 14 On bo mene oslavil, ker od mojega vzame in vam oznani. 15 Vse, karkoli ima Oče, je moje; zato sem rekel, da vzame od mojega in vam oznani.

16 Malo, in ne boste me več videli, in zopet malo, in boste me videli. 17 Tedaj reko nekateri učencev njegovih med seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Malo, in ne boste me videli, in zopet malo, in boste me videli, in: Grem k Očetu. 18 Govore torej: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vemo, kaj pravi. 19 Jezus pa spozna, da ga hočejo vprašati, in jim reče: Ali se zato poprašujete med seboj, da sem rekel: Malo, in ne boste me videli, in zopet malo, in boste me videli? 20 Resnično, resnično vam pravim, da boste jokali vi in plakali, a svet se bo radoval; vi pa bodete žalostni, ali žalost vaša se premeni v radost. 21 Žena, kadar rodi, ima žalost, ker je prišla njena ura; toda ko porodi dete, se ne spominja več bridkosti od veselja, da se je rodil človek na svet. 22 Tako tudi vas sedaj objemlje žalost; pa zopet vas bom videl, in srce vaše se bo radovalo, in radosti vaše vam ne odvzame nihče. 23 In tisti dan me ne boste ničesar vpraševali. Resnično, resnično vam pravim: Karkoli boste Očeta prosili, dá vam v imenu mojem. 24 Doslej niste ničesar prosili v imenu mojem. Prosíte in prejmete, da bo radost vaša dopolnjena.

25 To sem vam povedal v prilikah; ali pride ura, ko vam ne bom več govoril v prilikah, temveč vam bom odkrito oznanjeval o Očetu. 26 Tisti dan boste v imenu mojem prosili; in ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas. 27 Zakaj Oče sam vas ljubi, ker ste vi mene ljubili in ste verovali, da sem jaz izšel od Boga. 28 Izšel sem od Očeta in prišel sem na svet; zopet zapuščam svet in grem k Očetu. 29 Reko mu učenci njegovi: Glej, sedaj odkrito govoriš in ne praviš nobene prilike. 30 Sedaj vemo, da veš vse in ti ni treba, da bi te kdo vpraševal. Po tem verujemo, da si od Boga izšel. 31 Odgovori jim Jezus: Ali sedaj verujete? 32 Glej, pride ura, in že je prišla, da se razkropite vsak na svojo stran in mene pustite samega; a nisem sam, ker je Oče z menoj. 33 To sem vam povedal, da imate mir v meni. Na svetu imate bridkost; ali srčni bodite, jaz sem svet premagal.

1 To je povedal Jezus ter povzdigne oči k nebu in reče: Oče, ura je prišla; oslavi Sina svojega, da tudi Sin tvoj tebe oslavi;

1 To je povedal Jezus ter povzdigne oči k nebu in reče: Oče, ura je prišla; oslavi Sina svojega, da tudi Sin tvoj tebe oslavi; 2 kakor si mu dal oblast nad vsem človeštvom, da dá večno življenje vsem, ki si mu jih dal. 3 Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa. 4 Jaz sem te oslavil na zemlji; delo sem dokončal, ki si mi ga dal, da ga storim: 5 in zdaj oslavi ti, Oče, mene sam pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet.

6 Razodel sem ime tvoje ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili, in meni si jih dal, in besedo tvojo so ohranili. 7 Sedaj vedo, da je vse, karkoli si mi dal, od tebe: 8 kajti besede, ki si jih meni dal, sem dal njim; in oni so jih sprejeli in spoznali resnično, da sem od tebe izšel, in so verovali, da si me ti poslal.

9 Jaz prosim zanje; ne prosim za svet, ampak za te, ki si mi jih dal, ker so tvoji; 10 in vse moje je tvoje, in tvoje je moje; in oslavljen sem v njih. 11 In nisem več na svetu, a ti so na svetu; jaz pa grem k tebi. Oče sveti! ohrani jih v imenu svojem, katere si mi dal, da bodo eno, kakor mi. 12 Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v imenu tvojem; katere si mi dal, sem ohranil, in nobeden izmed njih ni poginil, razen sin pogube, da se izpolni pismo. 13 Sedaj pa grem k tebi, in to govorim na svetu, da imajo radost mojo dopolnjeno v sebi. 14 Jaz sem jim dal besedo tvojo, in svet jih je sovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. 15 Ne prosim, da jih vzemi s sveta, ampak da jih obvaruj zlega. 16 Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta. 17 Posveti jih v resnici: tvoja beseda je resnica. 18 Kakor si mene poslal na svet, sem poslal tudi jaz nje na svet; 19 in zanje sam sebe posvečujem, da bodo tudi oni posvečeni v resnici.

20 Ne prosim pa samo za te, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi verovali v mene: 21 da bodo vsi eno; kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno, da bi svet veroval, da si me ti poslal. 22 In jaz sem slavo, ki si jo meni dal, dal njim, da bodo eno, kakor smo mi eno. 23 Jaz v njih in ti v meni, da bodo popolnoma združeni v eno, in da spozna svet, da si me ti poslal in si jih ljubil, kakor si mene ljubil. 24 Oče, katere si mi dal, hočem, kjer sem jaz, da bodo tudi oni z menoj, da vidijo mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta. 25 Oče pravični! svet tebe ni spoznal, a jaz sem te spoznal, in ti so spoznali, da si me ti poslal; 26 in oznanil sem jim ime tvoje, in oznanjeval ga bom: da bode ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v njih.