1 A prvi dan tedna pride Marija Magdalena zgodaj, ko je še tema bilo, h grobu; in ugleda, da je kamen odvaljen od groba. 2 Tedaj zbeži in pride k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima reče: Vzeli so Gospoda iz groba, in ne vemo, kam so ga položili. 3 Peter torej gre ven in drugi učenec, in šla sta h grobu. 4 Tečeta pa oba skupaj; a drugi učenec teče hitreje nego Peter in pride prvi h grobu, 5 in sklonivši se, ugleda platnene povoje, da leže; toda ne vstopi. 6 Tedaj pride tudi Simon Peter za njim, stopi v grob in vidi povoje, da leže, 7 in potni prt, ki je bil na glavi njegovi, da ne leži z drugimi prti, temveč je posebej zvit na enem kraju. 8 Tedaj stopi noter tudi drugi učenec, ki je bil prvi prišel h grobu, in vidi to in veruje. 9 Nista še namreč umela pisma, da mora on iz mrtvih vstati. 10 In učenca zopet odideta k svojim.

11 Marija pa stoji zunaj pri grobu in joka. Ko pa joka, se skloni v grob 12 in ugleda dva angela v belih oblačilih, da sedita, eden pri glavi in drugi pri nogah, kjer je bilo ležalo truplo Jezusovo. 13 In ona ji rečeta: Žena, kaj jokaš? Reče jima: Ker so Gospoda mojega vzeli, in ne vem, kam so ga položili. 14 To rekši, se obrne in ugleda Jezusa, da tu stoji; pa ne ve, da je Jezus. 15 Reče ji Jezus: Žena, kaj jokaš? koga iščeš? Ona, misleč, da je vrtnar, mu reče: Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil; in jaz ga bom vzela. 16 Reče ji Jezus: Marija! Ona se obrne in mu reče hebrejski: Rabuni! (kar se pravi: Učenik). 17 Veli ji Jezus: Ne dotikaj se me, ker še nisem šel gori k Očetu. Pojdi pa k bratom mojim in jim povej: Grem gori k svojemu Očetu in vašemu Očetu in svojemu Bogu in vašemu Bogu. 18 Marija Magdalena pride in oznani učencem, da je videla Gospoda in da ji je to rekel.