1 Bil je pa človek med farizeji, Nikodem po imenu, poglavar Judov. 2 Ta pride k Jezusu po noči in mu reče: Rabi! vemo, da si od Boga prišel kot učenik; zakaj nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, če Bog ni z njim. 3 Jezus odgovori in mu reče: Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo na novo ne rodi, ne more videti kraljestva Božjega. 4 Reče mu Nikodem: Kako se more človek roditi, ko je star? Ali more drugič iti v telo matere svoje in se roditi? 5 Jezus odgovori: Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v kraljestvo Božje. 6 Kar se je rodilo iz mesa, je meso, in kar se je rodilo iz Duha, je duh. 7 Ne čudi se, da sem ti rekel: Treba se vam je na novo roditi. 8 Veter veje, kjer hoče, in glas njegov slišiš, pa ne veš, odkod prihaja in kam gre: tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.

9 Nikodem odgovori in mu reče: Kako se more to zgoditi? 10 Jezus pa odgovori in mu reče: Ti si učenik Izraelov, in tega ne veš? 11 Resnično, resnično ti pravim: Kar vemo, govorimo, in kar smo videli, pričamo, ali pričevanja našega ne sprejemate. 12 Če vam pravim pozemeljske reči, in ne verujete, kako boste verovali, če vam bom pravil nebeške? 13 In nihče ni stopil v nebesa, razen kdor je prišel iz nebes, Sin človekov, ki je v nebesih. 14 In kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi, tako mora biti povišan Sin človekov, 15 da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje.

16 Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje. 17 Bog namreč ni poslal Sina svojega na svet, da bi svet sodil, marveč da se svet zveliča po njem.