1 Potem odide Jezus na oni kraj morja Galilejskega ali Tiberijskega. 2 In za njim je šla velika množica, ker so videli njegove čudeže, ki jih je delal na bolnikih. 3 Jezus pa gre na goro in tu sede z učenci svojimi. 4 Bila je pa blizu Velika noč, praznik Judov. 5 Ko torej povzdigne Jezus oči in vidi, da velika množica prihaja k njemu, reče Filipu: Kje naj kupimo kruha, da bodo ti jedli? 6 To je pa rekel, da ga izkuša; kajti on je vedel, kaj hoče storiti. 7 Filip mu odgovori: Za dvesto denarjev kruha jim ni dosti, da bi vsak izmed njih dobil kaj malega. 8 Reče mu eden učencev njegovih, Andrej, Simona Petra brat: 9 Deček je tu, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi; ali kaj je to med toliko? 10 Jezus veli: Naredite, da se ljudje posadé. Bilo je pa veliko trave na tem mestu. In posadé se možje, kakih pet tisoč po številu. 11 Tedaj vzame Jezus hlebe in ko zahvali, jih razdeli učencem, učenci pa tem, ki so sedeli; ravno tako jim dá tudi od ribic, kolikor so hoteli. 12 Ko se pa nasitijo, veli učencem svojim: Zberite ostale kosce, da nič ne pogine. 13 Zbero torej in napolnijo dvanajst košev koscev od petih hlebov ječmenovih, ki so ostali tem, ki so jedli.