7
1 In potem je Jezus hodil po Galileji; kajti po Judeji ni hotel hoditi, ker so Judje gledali, da bi ga umorili.
2  Bil je pa blizu judovski praznik šotorov.
3 Zato mu reko bratje njegovi: Idi odtod in pojdi v Judejo, da tudi učenci tvoji vidijo dela tvoja, ki jih delaš.
4 Zakaj nihče, ki hoče biti javno poznan, ne dela ničesar na skrivnem. Če take reči delaš, pokaži se svetu.
5 Tudi bratje njegovi namreč niso verovali vanj.
6 Reče jim torej Jezus: Moj čas še ni prišel; vaš čas pa je vsekdar prikladen.
7 Vas ne more svet sovražiti; mene pa sovraži, ker jaz pričujem o njem, da so dela njegova hudobna.
8 Vi pojdite na praznik; jaz še ne grem na ta praznik, ker se moj čas še ni dopolnil.
9 In ko jim je to povedal, je ostal v Galileji.
10 Ko so pa bratje njegovi odšli na praznik, tedaj odide tudi on, ne očitno, temveč kakor skrivaj.
11 Judje so ga torej iskali ob prazniku in govorili: Kje je tisti?
12 In bilo je dosti govorjenja o njem med množicami. Nekateri so pravili: Dober je; drugi pa so trdili: Ne, ampak ljudstvo slepari.
13 Vendar pa nihče ni očitno govoril o njem zavoljo strahu pred Judi.
14 Ko je pa minilo že pol praznika, vstopi Jezus v tempelj in uči.
15 In Judje se čudijo ter pravijo: Kako je ta učen v pismih, ko se ni šolal?
|
